Slovenski pravopis 2001

b (71.466-71.515)


  1. sestavljálec -lca [sə u̯c in se u̯c] m s -em člov. (ȃ) sestavljavec sestavljálka -e [sə u̯k in se u̯k] ž, člov. (ȃ) sestavljavka sestavljálčev -a -o [sə u̯č in se u̯č] (ȃ)
  2. sestavljálen -lna -o [sə in se] (ȃ) sestavljálni -a -o [sə in se] (ȃ) ~a shema
  3. sestavljálnica -e [sə in se] ž (ȃ) delati v ~i
  4. sestávljanje -a [sə in se] s, pojm. (á) ~ stroja; jezikosl. ~ samostalnikov
  5. sestávljanka -e [sə in se] ž (á) kupiti otroku ~o; nagradna ~
  6. sestávljati -am [sə in se] nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sestávljanje (á) kaj ~ aparate; Komisijo ~ajo predsednik in dva člana; ~ urnik sestávljati se -am se [sə in se] (á) fiz. Valovanji se ~ata
  7. sestavljávec -vca [sə in se] m s -em člov. (ȃ) ~ učnega načrta sestavljávka -e [sə in se] ž, člov. (ȃ) sestavljávčev -a -o [sə in se] (ȃ)
  8. sestávljen -a -o [sə in se]; bolj ~ (ȃ) neobč. vse bolj ~a vprašanja zapletena sestávljeni -a -o [sə in se] (ȃ) ~a beljakovina sestávljenost -i [sə in se] ž, pojm. (ȃ)
  9. sestávljenka -e [sə in se] ž (ȃ) jezikosl. samostalniška ~
  10. sestavljív -a -o [sə in se] (í; ı̑ í í) Igrača je ~a sestavljívi -a -o [sə in se] (í) ~o pohištvo sestavljívost -i [sə in se] ž, pojm. (í)
  11. sestêrc -a m s -em (ȇ) |rimski novec|
  12. sestêrcij -a m s -em (é); gl. sesterc
  13. sésti sédem dov. -i -ite; sédel -dla, sést/sèst; (sést/sèst) (ẹ́ ẹ̑) ~ k mizi, za mizo; ~ na stol, v avtomobil; poud. sesti k/h čemu poud. Rad ~e h knjigam |bere, študira|; slabš. sesti na kaj ~ ~ posestvo |prilastiti si|; poud.: ~ ~ prestol |zavladati|; ~ ~ vlak |odpeljati se z vlakom|; publ. sesti za kaj ~ ~ pogajalno mizo |začeti se pogajati|; poud. pijan ~ ~ volan |voziti avtomobil|; Glava vijaka mora ~
  14. sestòj -ôja [sə in se] m s -em (ȍ ó) hrastov ~; ~i črnega bora
  15. sestòp -ópa [sə in se] m, pojm. (ȍ ọ́) ~ z vrha (gore); števn. dobro označen ~
  16. sestópati -am [sə in se] nedov. -ajóč, -áje; sestópanje (ọ́; ọ̑) ~ z gore; ~ z voza; ~ po lestvi
  17. sestópen -pna -o [sə in se] (ọ̑) sestópni -a -o [sə in se] (ọ̑) ~o mesto
  18. sestopíti in sestópiti -im [sə in se] dov. sestópljenje; drugo gl. stopiti 2 (í/ı̑/ọ́ ọ̑) ~ s konja; ~ po lestvi
  19. sêstra -e tudi sêstra -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi člov. (é; é ẹ́; é ẹ̑) 1. mlajša ~; popol ~ polsestra; vznes. ~ v nesreči 2. medicinska ~; usmiljene ~e; ~ prednica
  20. sestrádan -a -o [sə in se]; bolj ~ (á) ~ človek; ~ pes; poud. biti zelo ~ |lačen| sestrádanost -i [sə in se] ž, pojm. (á)
  21. sestrádanec -nca [sə in se] m s -em člov. (á) poud. |sestradan človek| sestrádanka -e [sə in se] ž, člov. (á) poud. sestrádančev -a -o [sə in se] (á) poud.
  22. sestrádano [sə in se] nač. prisl. (á) ~ gledati
  23. sestrádati -am [sə in se] dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; sestrádanje (á) koga ~ ujetnike
  24. sestrelítev -tve [sə in se] ž, pojm. (ı̑) ~ letala
  25. sestrelíti -ím [sə in se] dov. sestréli -íte in sestrêli -íte; sestrélil -íla, -ít/-ìt, sestreljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj ~ sovražno letalo
  26. sestreljèn -êna -o [sə in se] (ȅ é é) ~ bombnik sestreljênost -i [sə in se] ž, pojm. (é)
  27. sestreljeváti -újem [sə in se] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -át, -án -ána; sestreljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ bombnike
  28. sêstrica -e in sestríca -e ž, člov. (é; í) manjš.; ljubk. |sestra| sêstričin -a -o in sestríčin -a -o (é; í)
  29. sestríči -strížem [sə in se] dov., nam. sestríč/sestrìč; sestríženje; drugo gl. striči 2 (í) kaj ~ papir razstriči
  30. sestríčna -e ž, člov. (ı̑) ~ po očetu; mala, mrzla ~
  31. sêstrski -a -o (é) ~a ljubezen
  32. sêstrsko primer. prisl. (é) ~ objeti prijatelja
  33. sêstrstvo -a s, pojm. (é; ȇ) občutek ~a
  34. sesúkan -a -o [sə in se] (ú) ~a nit, preja sesúkanost -i [sə in se] ž, pojm. (ú)
  35. sesúkati -am in sesúkati -súčem [sə in se] dov. -aj -ajte tudi -ájte in -i -ite; -al -ala tudi -ála, -an -ana; sesúkanje tudi sesukánje (ú; ú) kaj ~ več niti v eno
  36. sesút -a -o [sə in se] (ȗ) Okopi so ~i; sleng. biti ~ zelo utrujen sesútost -i [sə in se] ž, pojm. (ȗ)
  37. sesúti -sújem [sə in se] dov., nam. sesùt/sesút; sesútje; drugo gl. suti (ú ȗ) koga/kaj poud. ~ nasprotnika |onemogočiti, uničiti|; neobč. ~ zrnje v skrinjo nasuti, usuti sesúti se -sújem se [sə in se] (ú ȗ) Obzidje se je sesulo; poud. Vojska se je sesula |razsula|
  38. sesutína -e [sə in se] ž (í) skalne ~e
  39. sesúvati -am tudi sesúvati -sújem in sesuváti -súvam tudi sesuváti -sújem [sə in se] dov., nam. sesúvat in sesuvàt; sesúvanje in sesuvánje; drugo gl. suvati (ú; á ú) koga/kaj ~ pijanca iz gostilne na cesto; nedov., poud. ~ oblast |rušiti, izpodkopavati|
  40. sesúvati se -am se [sə in se] nedov. -ajóč se, -áje se; sesúvanje (ú) pokr. zah. sesipati se
  41. sesvaljkán -a -o in sesváljkan -a -o [sə in se] (á; ȃ) ~a cigareta; neobč. ~o krilo zmečkano, pomečkano sesvaljkánost -i in sesváljkanost -i [sə in se] ž, pojm. (á; ȃ)
  42. sesvaljkáti -ám in sesváljkati -am [sə in se] dov. sesvaljkánje in sesváljkanje; drugo gl. svaljkati (á ȃ; ȃ) kaj ~ cigareto sesvaljkáti se -ám se in sesváljkati se -am se [sə in se] (á ȃ; ȃ) neobč. zmečkati se: Krilo se je sesvaljkalo
  43. sešít -a -o [sə in se] (ı̑) ~a obleka; ~e tiskarske pole sešítost -i [sə in se] ž, pojm. (ı̑)
  44. sešítek -tka [sə in se] m (ı̑) star. snopič, zvezek: prvi ~ slovarja
  45. sešíti -šíjem [sə in se] dov., nam. sešít/sešìt; sešítje; drugo gl. šiti (í ı̑) kaj ~ obleko; sešiti kaj iz česa ~ krilo iz plašča
  46. seštéti -štêjem [sə in se] dov. seštèt/seštét; seštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) kaj ~ davke; ~ cela števila; star. ~ glasove po volitvah prešteti
  47. sešteválen -lna -o [sə in se] (ȃ) sešteválni -a -o [sə in se] (ȃ) ~ postopek
  48. sešteválka -e [sə in se] ž (ȃ) |tipka na računskem stroju|
  49. sešteválnik -a [sə in se] m (ȃ) |del računalnika|
  50. seštévanec -nca [sə in se] m s -em (ẹ́) mat. dvomestni ~

   71.216 71.266 71.316 71.366 71.416 71.466 71.516 71.566 71.616 71.666  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA