Slovenski pravopis 2001

b (70.266-70.315)

  1. samosvój -ôja -e; bolj ~ (ọ́ ó ó) ~ otrok; neobč.: imeti ~ položaj v državi poseben; zatirati ~e misli svobodne; z osvoboditvijo postati ~ neodvisen, samostojen samosvôjost -i ž, pojm. (ó)
  2. samosvôje nač. prisl. (ó) ~ doživljati svet; živeti ~
  3. samôta -e ž, pojm. (ó) želeti si ~e; Kmetija leži na ~i
  4. samotár -ja m s -em člov. (á) odljuden ~; živ. volk ~; poud. hrast ~ |na samem rastoč| samotárka -e ž, člov. (á) čemerna ~; nečlov. antilopa ~ samotárjev -a -o (á)
  5. samotáriti -im nedov. samotárjenje (á ȃ) poud. ~ v svojem svetu |živeti brez stikov, povezave z drugimi|
  6. samotárski -a -o; bolj ~ (á) ~ človek; biti ~ po naravi
  7. samotársko nač. prisl. (á) ~ živeti
  8. samotárstvo -a s, pojm. (ȃ)
  9. samotéčen -čna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) ~ med samotéčnost -i ž, pojm. (ẹ́)
  10. samôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ popotnik; omilj. ~ tavati po mestu |sam, brez družbe| samôtni -a -o (ó) ~a kmetija samôtnost -i ž, pojm. (ó) ~ njegovega doma; neobč.: občutek ~i osamljenosti; bati se ~i samote
  11. samótež tudi samotéž nač. prisl. (ọ́; ọ̑; ẹ̑) pokr. ~ peljati |brez vprege, sam|
  12. samotéžen -žna -o (ẹ̑) samotéžni -a -o (ẹ̑) ~ voziček
  13. samotéžnice -ic ž mn. (ẹ̑) pokr. gor. samotežne sani
  14. samótežnik -a tudi samotéžnik -a m (ọ́; ọ̑; ẹ̑) pokr. |ročni voziček|
  15. samôtnež -a m s -em člov. (ȏ) poud. |osamljen, samotarski človek| samôtnežev -a -o (ȏ) poud.
  16. samôtnik -a m, člov. (ȏ) neobč. osamljen, samotarski človek samôtnica -e ž, člov. (ȏ) neobč. samôtničin -a -o (ȏ) neobč.
  17. samôtno 1 nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) ~ živeti
  18. samôtno 2 povdk. (ó) Po materini smrti je bilo doma ~
  19. samotòk -óka in samotók -a m, snov. (ȍ ọ́; ọ̑) kmet. |sok|
  20. sámotolažílen -lna -o (ȃı̑) ~e besede sámotolažílnost -i ž, pojm. (ȃı̑)
  21. sámotortúra -e ž, pojm. (ȃȗ) samomučenje
  22. Samotráka -e ž, zem. i. (ȃ) |grški otok|: na ~i samotráški -a -o (ȃ) Samotráčan -a m, preb. i. (ȃ) Samotráčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  23. samotrétji -a -e (ẹ́) neobč. ~a ježa z dvema drugima, v troje
  24. sámotrpínčenje -a s, pojm. (ȃí; ȃı̑) biti izmučen od ~a
  25. sámoučênje -a s, pojm. (ȃé) neobč. samouštvo
  26. sámougódje -a s, pojm. (ȃọ̑) star. samozadovoljnost, samovšečnost
  27. samoúk 1 -a m, člov. (ȗ) slikar ~ samoúkinja -e ž, člov. (ȗ)
  28. samoúk 2 -a -o (ȗ ú ú; ȗ) ~ slikar samoúkost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
  29. sámouméven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃẹ́; ȃẹ́ ȃẹ̑ ȃẹ́; ȃẹ́) ~ odgovor sámoumévno -ega s, pojm. (ȃẹ́) storiti kaj ~ega sámoumévnost -i ž, pojm. (ȃẹ́)
  30. sámoumévno 1 nač. prisl. (ȃẹ́) jemati kaj ~
  31. sámoumévno 2 povdk. (ȃẹ́) ~ je, da niso mogli priti
  32. sámoumljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃí; ȃı̑ ȃí ȃí; ȃí) ~o izhodišče sámoumljívost -i ž, pojm. (ȃí)
  33. sámouničeválen -lna -o; bolj ~ (ȃȃ) ~a vojna sámouničeválnost -i ž, pojm. (ȃȃ)
  34. sámouničeváti se -újem se nedov. sámouničevánje; drugo gl. uničevati (ȃá ȃȗ) neobč. uničevati samega sebe: ~ ~ s pijančevanjem
  35. sámouníčiti se -im se dov. -en -ena; sámouníčenje (ȃí ȃı̑) neobč. uničiti samega sebe
  36. sámoupráva -e ž, pojm. (ȃȃ) mestna ~; neobč. ~ narodov neodvisnost, samostojnost
  37. sámoupráven -vna -o (ȃá) sámouprávni -a -o (ȃá) ~a načela sámouprávnost -i ž, pojm. (ȃá)
  38. sámoupravljálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃȃ) samoupravljavec sámoupravljálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃȃ) samoupravljavka sámoupravljálčev -a -o [u̯č] (ȃȃ)
  39. sámoupravljálen -lna -o (ȃȃ) sámoupravljálni -a -o (ȃȃ) ~ sistem
  40. sámoupravljálski -a -o [u̯s] (ȃȃ) samoupravljavski
  41. sámouprávljanje -a s, pojm. (ȃá) pravica ~a, do ~a
  42. sámouprávljati -am nedov. -ajóč, -áje; sámouprávljanje (ȃá) uspešno ~
  43. sámoupravljávec -vca m s -em člov. (ȃȃ) ~i v socialističnem sistemu sámoupravljávka -e ž, člov. (ȃȃ) sámoupravljávčev -a -o (ȃȃ)
  44. sámoupravljávski -a -o (ȃȃ) ~e pravice
  45. sámouprávno nač. prisl. (ȃá) ~ odločati, urejati
  46. sámouravnálen -lna -o (ȃȃ) sámouravnálni -a -o (ȃȃ) ~ sistem sámouravnálnost -i ž, pojm. (ȃȃ)
  47. sámouravnávanje -a s, pojm. (ȃȃ) ~ sistema
  48. sámouresníčenje -a s, pojm. (ȃı̑) ~ z ustvarjalnim delom
  49. sámouresničeváti se -újem se nedov. sámouresničevánje; drugo gl. uresničevati (ȃá ȃȗ) ~ ~ z delom
  50. sámouresničítev -tve ž, pojm. (ȃı̑) doseči ~

   70.016 70.066 70.116 70.166 70.216 70.266 70.316 70.366 70.416 70.466  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA