Slovenski pravopis 2001
b (70.116-70.165)
-
sámoočíščenje -a s, pojm. (ȃı̑) moralno ~
-
sámoočiščeválen -lna -o (ȃȃ) sámoočiščeválni -a -o (ȃȃ) ~a sposobnost morja sámoočiščeválnost -i ž, pojm. (ȃȃ)
-
sámoočiščevánje -a s, pojm. (ȃȃ) duhovno ~
-
sámoočítanje -a s, pojm. (ȃí; ȃı̑) neutemeljeno ~
-
sámoočítek -tka m (ȃı̑) neutemeljeni ~i
-
sámoodgovórnost -i ž, pojm. (ȃọ́) čut ~i
-
sámoodlóčati -am nedov. -ajóč; sámoodlóčanje (ȃọ́) imeti pravico ~
-
sámoodločítev -tve ž (ȃı̑) pravica narodov do ~e
-
sámoodpôved -i ž (ȃȏ) doseči uspeh zaradi številnih ~i; pojm. ~ staršev samoodpovedovanje
-
sámoodpovedovánje -a s, pojm. (ȃȃ) asketsko ~
-
sámoodrékanje -a s, pojm. (ȃẹ̑) leta ~a
-
sámoodtujênost -i in sámoodtújenost -i ž, pojm. (ȃé; ȃȗ) občutek ~i
-
sámoodtujevánje -a s, pojm. (ȃȃ) vzroki ~a
-
sámoodtujítev -tve ž, pojm. (ȃı̑) človekova ~; filoz. ~ ideje
-
sámoohranítev -tve ž, pojm. (ȃı̑) nagon po ~i; ~ narodov
-
sámoohranítven -a -o (ȃı̑) sámoohranítveni -a -o (ȃı̑) ~ nagon sámoohranítvenost -i ž, pojm. (ȃí; ȃı̑)
-
samoók -a m živ. (ọ̑) |enooki rak|
-
sámooklícan -a -o (ȃı̑) neobč., poud. zavračati ~e preroke |samozvane| sámooklícanost -i ž, pojm. (ȃı̑) neobč., poud. |samozvanost|
-
sámooklícati se -klíčem se dov. -al -ala in -ála; sámooklícanje in sámooklicánje (ȃí ȃı̑) neobč., poud. za koga/kaj ~ ~ ~ strokovnjaka |razglasiti se|
-
sámoomáma -e ž, pojm. (ȃȃ) pozabljenje v ~i
-
sámoomejeváti se -újem se nedov. sámoomejevánje; drugo gl. omejevati (ȃá ȃȗ) ~ ~ pri prehrani
-
sámoomejítev -tve ž, pojm. (ȃı̑) ~ državljanov; števn. upoštevati ~e pri delu
-
sámoopazoválen -lna -o (ȃȃ) ~o razčlenjevanje osebnosti sámoopazoválnost -i ž, pojm. (ȃȃ)
-
sámoopazoválno nač. prisl. (ȃȃ) ~ razčlenjevati
-
sámoopazovánje -a s, pojm. (ȃȃ) pisateljevo ~
-
sámooplóden -dna -o (ȃọ́; ȃọ̑) Ta grm ni ~ sámooplódni -a -o (ȃọ́; ȃọ̑) ~a rastlina sámooplódnost -i ž, pojm. (ȃọ́; ȃọ̑)
-
sámooplodítev -tve ž, pojm. (ȃı̑) ~ rastlin
-
sámooplojeváti se -újem se nedov. sámooplojevánje; drugo gl. oplojevati (ȃá ȃȗ) Nekatere rastline se ~ujejo
-
sámoopraševáti se -újem se nedov. sámoopraševánje; drugo gl. opraševati (ȃá ȃȗ) Nekatere rastline se ~ujejo
-
sámooprašítev -tve ž, pojm. (ȃı̑) ~ ajde
-
sámoopredelítev -tve ž, pojm. (ȃı̑) pravica naroda do ~e
-
sámoorganizírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; sámoorganizíranje (ȃı̑) v kaj ~ ~ ~ društvo za pomoč ljudem v stiski
-
sámoostrílen -lna -o (ȃı̑) sámoostrílni -a -o (ȃı̑) ~ nož sámoostrílnost -i ž, pojm. (ȃı̑)
-
sámoosvéščanje -a s, pojm. (ȃẹ́) ~ človeštva samoozaveščanje
-
sámoosvéščenost -i ž, pojm. (ȃẹ̑) ~ prebivalcev samoozaveščenost
-
sámoovrednôtenje -a s, pojm. (ȃȏ) ~ dosežka
-
sámoozavéščanje -a s, pojm. (ȃẹ̑) proces ~a
-
sámoozavéščenost -i ž, pojm. (ȃẹ̑) ~ človeštva
-
samopášen -šna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) neobč.: ~ gospodar oblasten, samovoljen; ~ mladenič objesten, predrzen samopášnost -i ž, pojm. (á; ȃ) neobč.
-
samopášiti -im nedov. samopášenje (á ȃ) neobč. oblastno, samovoljno ravnati: ~ v podjetju
-
samopášnež -a m s -em člov. (ȃ) neobč.: oblasten, samovoljen človek; objesten, predrzen človek samopášnica -e ž, člov. (ȃ) neobč. samopášnežev -a -o (ȃ) neobč. samopášničin -a -o (ȃ) neobč.
-
samopášnik -a m, člov. (ȃ) neobč.: oblasten, samovoljen človek; objesten, predrzen človek
-
samopášno nač. prisl. (á/ȃ) neobč. ~ ravnati oblastno, samovoljno
-
samopérka -e ž (ẹ̑) |rastlina|
-
sámoplačník -a m, člov. (ȃí) ~ zdravstvene storitve sámoplačníca -e ž, člov. (ȃí) sámoplačníčin -a -o (ȃı̑)
-
sámoplačníški -a -o (ȃı̑) ~a ambulanta
-
sámoplačníštvo -a s, pojm. (ȃı̑) ~ v zdravstvu
-
sámopojávljanje -a s, pojm. (ȃá) hipoteza o ~u
-
sámopomilovánje -a s, pojm. (ȃȃ) pretirano ~
-
sámopomóč -i in sámopomóč -í ž, druga oblika dalje -ôči -- -ôči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃọ̑ ȃı̑) organizirati ~; pravica do ~i; števn. član ~i |organizacije|
69.866 69.916 69.966 70.016 70.066 70.116 70.166 70.216 70.266 70.316
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani