Slovenski pravopis 2001
b (70.016-70.065)
-
samodŕški -a -o (ȓ) ~a oblast
-
samodŕštvo -a s, pojm. (ȓ) vladarsko ~; slabš. upreti se šefovemu ~u |oblastnemu, samovoljnemu ravnanju|
-
sámodržáven -vna -o (ȃȃ) sámodržávni -a -o (ȃȃ) ~ carizem
-
sámodržávje -a s, pojm. (ȃȃ) carsko ~
-
samodŕžec -žca m s -em člov. (ȓ) car ~; slabš. Ravnatelj je pravi ~ |oblasten, samovoljen človek| samodŕžka -e ž, člov. (ȓ) slabš. samodŕžčev -a -o (ȓ)
-
samodŕžen -žna -o; bolj ~ (ŕ; ȓ) ~o vladanje; poud. njegovo ~o ravnanje |oblastno, samovoljno| samodŕžnost -i ž, pojm. (ȓ) neobč. samodrštvo
-
sámoevalvácija -e ž, pojm. (ȃá) samoocenitev, samoovrednotenje
-
sámofinancírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč; sámofinancíranje (ȃı̑) financirati se iz lastnih sredstev
-
sámofinansírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč; sámofinansíranje (ȃı̑); gl. samofinancirati se
-
samoglásen -sna -o (ȃ) jezikosl. samoglasniški samoglásni -a -o (ȃ) ~ r
-
samoglásnik -a m (ȃ) jezikosl. ~ široki e
-
samoglásniški -a -o (ȃ) jezikosl. ~ sestav samoglásniškost -i ž, pojm. (ȃ) jezikosl.
-
samogôlten -tna -o [u̯t]; bolj ~ (ó; ó ȏ ó) star.: ~ oblastnik lakomen, pohlepen; biti ~ kot volk požrešen
-
sámogotôvost -i ž, pojm. (ȃó) občutek ~i
-
samogôvor -a m (ȏ) igralčev ~; poud. njegovi dolgočasni ~i |govorjenje brez odziva pri sogovornikih|
-
samogôvoren -rna -o (ȏ) samogôvorni -a -o (ȏ) ~ nastop; ~e značilnosti
-
sámogradítelj -a m s -em člov. (ȃı̑) sámogradíteljica -e ž, člov. (ȃı̑) sámogradíteljev -a -o (ȃı̑) sámogradíteljičin -a -o (ȃı̑)
-
sámográdnja -e ž, pojm. (ȃá; ȃȃ) publ. navodilo za ~o priprave
-
sámográja -e ž, pojm. (ȃá; ȃȃ) pretirana ~
-
samohódec -dca m s -em člov. (ọ̑) planinski ~; neobč. pesnik ~ samohódka -e ž, člov. (ọ̑) samohódčev -a -o (ọ̑)
-
samohóden -dna -o in samohôden -dna -o (ọ́; ọ̑; ó) samohódni -a -o in samohôdni -a -o (ọ́; ọ̑; ó) ~ žerjav
-
samohódka -e ž (ọ̑) voj. protitankovska ~ |top|
-
samohódstvo -a s, pojm. (ọ̑) neobč. pesnikovo ~
-
samohôten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) neobč.: ~ poveljnik svojevoljen, samovoljen; ~a pomoč prostovoljna; ~o ploskanje spontano; ~o vplivanje na potek dejanja hoteno samohôtni -a -o (ó) ~o vrenje naravno vrenje samohôtnost -i ž, pojm. (ó) neobč.
-
samohôtno nač. prisl. (ó) neobč. ~ se polastiti česa samovoljno
-
sámohranílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃı̑) oče ~ sámohranílka -e [u̯k] ž, člov. (ȃı̑) mati ~ sámohranílčev -a -o [u̯č] (ȃı̑)
-
sámohranílski -a -o [u̯s] (ȃı̑) ~a skrb za otroke sámohranílskost -i [u̯s] ž, pojm. (ȃı̑)
-
sámohranílstvo -a [u̯s] s, pojm. (ȃı̑)
-
sámohvála -e ž, pojm. (ȃá) nekritična ~
-
sámohválen -lna -o; bolj ~ (ȃá; ȃȃ) ~ govor sámohválnost -i ž, pojm. (ȃá; ȃȃ)
-
sámohválno nač. prisl. (ȃá/ȃȃ) ob pohvalah ~ kaj dodati
-
sámoimenovánje -a s, pojm. (ȃȃ) načelo ~a
-
sámoindúkcija -e ž, pojm. (ȃú) elektr. lastna indukcija
-
sámoiniciatíva -e [ija] ž, pojm. (ȃı̑) ~ učencev pri pouku samopobuda, samospodbuda; publ. odobravati njegovo ~o lastno pobudo, spodbudo
-
sámoiniciatíven -vna -o [ija]; bolj ~ (ȃı̑) samopobuden, samospodbuden: ~ učenec; biti premalo ~ sámoiniciatívnost -i [ija] ž, pojm. (ȃı̑) samopobudnost, samospodbudnost
-
sámoiniciatívno [ija] nač. prisl. (ȃı̑) ~ ustanoviti društvo |na lastno pobudo|
-
sámoinjicírati si -am si dvovid., nedov. -ajóč si; -an -ana; sámoinjicíranje (ȃı̑) samovbrizgati si, samovbrizgavati si: kaj ~ ~ insulin
-
sámoironíja -e ž, pojm. (ȃı̑) samoposmehovanje, samoposmeh
-
sámoizníčiti se -im se dov. -en -ena; sámoizníčenje (ȃí ȃı̑) neobč. izničiti samega sebe
-
sámoizpopolnjeváti se -újem se nedov. sámoizpopolnjevánje; drugo gl. izpopolnjevati (ȃá ȃȗ) |izpopolnjevati se brez šol|: strokovno se samoizpopolnjevati
-
sámoizpôved -i ž (ȃȏ) neobč. osebna, lastna izpoved: umetnikove ~i
-
sámoizpôveden -dna -o (ȃȏ) Njegove pesmi so ~e sámoizpôvedni -a -o (ȃȏ) ~ spis sámoizpôvednost -i ž, pojm. (ȃȏ)
-
sámoizpraševánje -a s, pojm. (ȃȃ) ~ vesti
-
samojéd -a m živ. (ẹ̑ ẹ́; ẹ̑) |pes|
-
Samojéd -a m, preb. i. (ẹ̑) |pripadnik sibirskega ljudstva| Samojédka -e ž, preb. i. (ẹ̑) Samojédi -ov m mn., preb. i. (ẹ̑) |ljudstvo| samojédski -a -o (ẹ̑)
-
samokólnica -e ž (ọ̑) ~ peska
-
samokólničar -ja m s -em člov. (ọ̑) samokólničarka -e ž, člov. (ọ̑) samokólničarjev -a -o (ọ̑)
-
sámokontróla -e ž, pojm. (ȃọ̑) samonadzor, samonadzorstvo: navajati učence na ~o
-
sámokopíren -rna -o (ȃı̑) sámokopírni -a -o (ȃı̑) ~ papir
-
samokòv -ôva m (ȍ ó; ȍ ȏ) kovin. norec: dodelovati kovino s ~om
69.766 69.816 69.866 69.916 69.966 70.016 70.066 70.116 70.166 70.216
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani