Slovenski pravopis 2001
b (6.951-7.000)
-
navédba -e ž, pojm. (ẹ̑) napraviti napako pri ~i kraja; števn. preveriti pravilnost navedb
-
navédben -a -o (ẹ̑) ~a napaka navédbeni -a -o (ẹ̑) navédbenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
navkljúb 1 povdk. (ȗ) delati ~
-
navkljúb 2 nepravi predl. z daj. (ȗ) redk. kljub: ~ težavam končati študij
-
navkréber smer. prostor. prisl. (ẹ̑) lesti, voziti ~
-
nazabávati se -am se dov. (ȃ) ~ ~ ob predstavi
-
nazébel -bla -o [-u̯]; bolj ~ (ẹ́) imeti ~e noge nazéblost -i ž, pojm. (ẹ́)
-
nazében -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~e noge nazeble
-
nazébljen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~e noge nazeble
-
nazébsti -zébem dov. -i -ite; nazébel -bla, nazébst/nazèbst; nazébljenje tudi nazébenje; (nazébst/nazèbst) (ẹ́) Magnolija je nazebla
-
nazobáti se -zóbljem se tudi nazóbati se -am se in nazóbati se -zóbljem se dov. nazobánje tudi nazóbanje; drugo gl. zobati (á ọ́; ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) česa ~ ~ češenj; Kokoši so se nazobale
-
nazóbčan -a -o (ọ́; ọ̑) ~o rezilo |skrhano| nazóbčani -a -o (ọ́; ọ̑) rastl. ~ list nazóbčanost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
-
nazóbčati -am dov. -an -ana; nazóbčanje (ọ́; ọ̑) kaj ~ papir
-
nazóbčkan -a -o (ọ́; ọ̑) ~ rob, robec, prt nazóbčkanost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
-
nazóbčkati -am dov. -an -ana; nazóbčkanje (ọ́; ọ̑) manjš. kaj ~ papir
-
nažlébiti -im tudi nažlebíti -ím dov. nažlébil -a tudi nažlébil -íla, nam. nažlébit tudi nažlebít/nažlebìt; nažlébljenje tudi nažlebljênje; drugo gl. žlebiti (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ı̑ í) kaj ~ okvir
-
Nb -- [enbé] m, simb. (ẹ̑) kem. niobij
-
N. B. okrajš. nota bene |pomni, ne pozabi|
-
NBS NBS-a tudi NBS -- [nəbəsə̀] m (ə̏; ə̏) Narodna banka Slovenije
-
nèabonmájski -a -o (ȅȃ) ~a predstava
-
nèambiciózen -zna -o [ijo]; bolj ~ (ȅọ̑) ~ človek nèambiciózni -ega [ijo] m, člov. (ȅọ̑) ~e je treba spodbujati nèambicióznost -i [ijo] ž, pojm. (ȅọ̑)
-
nèbárvan -a -o (ȅȃ) ~a klop nèbárvani -a -o (ȅȃ) ~ pod nèbárvanost -i ž, pojm. (ȅȃ)
-
nèbárvast -a -o (ȅȃ) ~o steklo
-
nèbárven -vna -o (ȅȃ) nèbárvni -a -o (ȅȃ) ~e kovine nèbárvnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
-
nèbél -a -o [-u̯] (ȅẹ́) biti ~ nèbéli -a -o (ȅẹ́) ~i prebivalci
-
nèbélec -lca m z -em člov. (ȅẹ̑) nèbélka -e ž, člov. (ȅẹ̑) nèbélčev -a -o (ȅẹ̑)
-
nèbéljen -a -o (ȅẹ́) Platno je še ~o nèbéljeni -a -o (ȅẹ́) ~a celuloza nèbéljenost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
-
nében -bna -o (ẹ̑) nébni -a -o (ẹ̑) ~ del ustne votline; star. ~ obok nebesni obok
-
nèberljív -a -o (ȅí; ȅı̑ ȅí ȅí) ~ podpis |nerazločen|; poud. ~ roman |slabo napisan| nèberljívost -i ž, pojm. (ȅí)
-
nébes -a m (ẹ̑) neobč. nebo
-
nebésa -és s mn. (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) ver. iti v ~; pojm., poud. imeti ~ na zemlji |biti zelo srečen; živeti v udobju|; neobč. oblaki na ~ih na nebu; prim. nebo
-
nèbeséden -dna -o (ȅẹ̑) nèbesédni -a -o (ȅẹ̑) ~o sporočilo nèbesédnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
-
nebésen -sna -o (ẹ́; ẹ̑) ~a barva obleke |svetlomodra| nebésni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ obok
-
nebésno nač. prisl. (ẹ́/ẹ̑) ~ moder |svetlomoder|
-
nebeščàn -ána in nebeščán -a m, člov. (ȁ á; ȃ) |v nebesih bivajoči| nebeščánka -e ž, člov. (ȃ)
-
nebéški -a -o (ẹ́) poud.: ~ mir |popoln|; ~a lepota |izredna|; ~o kosilo |zelo dobro, okusno|; nevtr. ~o življenje nebéškost -i ž, pojm. (ẹ́)
-
nebéško 1 mer. prisl. (ẹ́) poud. ~ lepo igra na citre |zelo|
-
nebéško 2 povdk. (ẹ́) poud. Bilo je ~ |zelo lepo|
-
nèbístven -a -o (ȅı̑) ~e razlike nèbístvenost -i ž, pojm. (ȅı̑)
-
nèbít -i ž, pojm. (ȅ ı̑) filoz. razmišljati o ~i
-
nèbítje -a s (ȅí; ȅı̑) v romanu opisovati žive ljudi, ne pa eteričnih ~ij; pojm. razmišljanja o bitju in ~u
-
nèbivajóč -a -e (ȅọ́; ȅọ̑ ȅọ́ ȅọ́) ~e stvari nèbivajóče -ega s, pojm. (ȅọ́) zaznavati ~
-
nèbívanje -a s, pojm. (ȅí) pojem ~a
-
nèblagoglásen -sna -o; bolj ~ (ȅá; ȅȃ) ~ verz nèblagoglásnost -i ž, pojm. (ȅá; ȅȃ)
-
nèblagoglásje -a s, pojm. (ȅȃ) ~ verzov
-
nèblagoglásno nač. prisl. (ȅȃ) ~ zveneti
-
nèblagôven -vna -o (ȅó; ȅȏ) nèblagôvni -a -o (ȅó; ȅȏ) ~ promet
-
nèblókovski -a -o (ȅọ̑) ~a politika
-
nébnica -e ž (ẹ̑) vnetje nebnic
-
nébnik -a m (ẹ̑) jezikosl. |palatal|: izgovarjati ~e
6.701 6.751 6.801 6.851 6.901 6.951 7.001 7.051 7.101 7.151
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani