Slovenski pravopis 2001
b (5.901-5.950)
-
Ínnsbruck -a [insbruk] m, zem. i. (ı̑) |avstrijsko mesto|: v ~u ínnsbruški -a -o (ı̑) Ínnsbruckčan -a m, preb. i. (ı̑) Ínnsbruckčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
-
ìnoperabílen -lna -o (ı̏ı̑) zdrav. ~a bula |ki se ne da operirati|
-
inskribírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inskribíranje (ı̑) neobč. koga ~ sina na univerzo vpisati inskribírati se -am se (ı̑) neobč. ~ ~ na filozofsko fakulteto vpisati se
-
intabulácija -e ž, pojm. (á) pravn. ~ dolga vknjižba
-
intabulacíjski -a -o (ı̑) pravn. ~ postopek vknjižbeni postopek
-
intabulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; intabulíranje (ı̑) pravn. vknjižiti: kaj ~ dolg
-
ìnvariabílen -lna -o [ija] (ı̏ı̑) nespremenljiv
-
ìreverzibílen -lna -o (ı̏ı̑) izobr. Ta proces je ~ neobrnljiv, nepovrnljiv ìreverzibílni -a -o (ı̏ı̑) fiz. ~a sprememba neobrnljiva sprememba ìreverzibílnost -i ž, pojm. (ı̏ȇ)
-
iritabílen -lna -o; bolj ~ (ı̑) neobč. vznemirljiv, razdražljiv iritabílnost -i ž, pojm. (ı̑) neobč. vznemirljivost, razdražljivost
-
Islamabád -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Pakistana|: v ~u islamabádski -a -o (ȃ) Islamabádčan -a m, preb. i. (ȃ) Islambádčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
Ístanbul -a m, zem. i. (ı̑) |turško mesto|: v ~u ístanbulski -a -o (ı̑) Ístanbulčan -a m, preb. i. (ı̑) Ístanbulčanka -e ž, preb. i. (ı̑); prim. Bizanc, Carigrad, Konstantinopel
-
istodôben -bna -o (ó; ó ȏ ó) primerjati več ~ih zapisov istodôbni -a -o (ó) jezikosl. ~o dejanje istodôbnost -i ž, pojm. (ó)
-
istodôbno čas. prisl. (ó) ~ ustvarjena dela
-
italofób -a m, člov. (ọ̑) italofóbka -e ž, člov. (ọ̑)
-
itêrbij -a m z -em snov. (é) kem.; prim. Yb
-
Ívan Brez dežêle -a ~ ~ m, oseb. i. (ı̑ é) |angleški kralj|
-
izabéla -e ž (ẹ̑) |trta|; snov. piti ~o
-
Izabéla -e ž, oseb. i. (ẹ̑) |španska kraljica|
-
ízba -e ž (ı̑) soba; pokr. glavna soba v hiši
-
izbarantáti -ám dov.; drugo gl. barantati (á ȃ) knj. pog.: kaj ~ par čevljev |s pogajanjem dobiti|; ~ posestvo za nizko ceno kupiti
-
ízben -bna -o (ı̑) ízbni -a -o (ı̑) ~a vrata
-
izberáčiti -im dov. -en -ena; izberáčenje (á ȃ) poud. kaj od koga od sestre ~ denar za kino |dobiti z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem|
-
izberljív -a -o (í; ı̑ í í) biti poljubno ~ izberljívost -i ž, pojm. (í)
-
izbesnéti -ím dov.; drugo gl. besneti (ẹ́ í) z notranjim predmetom kaj ~ svoj bes izbesnéti se -ím se (ẹ́ í) nad kom/čim ~ ~ ~ prijateljem; Pijanec se je izbesnel
-
izbévskati -am tudi izbêvskati -am dov. -an -ana (ẹ̑; ȇ) slabš. |reči, povedati|: kaj Izbevskal je vse, kar ga je težilo
-
izbezáti -ám [bə] dov.; drugo gl. bezati (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ kostanj iz žerjavice; ~ radirko izpod klopi; ~ žogico izza omare; poud. Patrulja ju je izbezala |odkrila z vztrajnim iskanjem, poizvedovanjem|; poud. izbezati kaj iz koga Vse je izbezal iz njega, kar ga je zanimalo |izvedel z vztrajnim poizvedovanjem|
-
ízbica -e ž (ı̑) manjš.
-
izbíčati -am dov. -an -ana; izbíčanje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ kaznjenca
-
izbijáč -a m z -em (á) |jeklen klin|
-
izbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izbíjanje (í) kaj ~ zagozde; fiz. ~ elektrone iz kovin; izbijati komu/čemu kaj ~ napadalcu orožje iz rok; poud. ~ otroku trmo |dosegati, da preneha biti trmast|; ●~ na dan pojavljati se, kazati se; šport. bližati in ~ pri balinanju
-
izbíra -e ž, pojm. (ı̑) povečati ~o; zmotiti se pri ~i; biti, stati pred ~o
-
izbirálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) izbirálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) izbirálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
izbirálen -lna -o (ȃ) izbirálni -a -o (ȃ) ~a priprava; gozd. ~o redčenje
-
izbirálnik -a m (ȃ) |priprava|
-
izbírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izbíranje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ darilo, blago za obleko; ~ riž, fižol prebirati
-
izbírčen -čna -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ~ otrok; ~ pri, v hrani izbírčni -a -o (ı̑) knj. pog., poud. biti ~a Metka |izbirčen človek| izbírčnost -i ž, pojm. (ı̑)
-
izbírčnež -a m z -em člov. (ı̑) poud. |izbirčen človek| izbírčnica -e ž, člov. (ı̑) poud. izbírčnežev -a -o (ı̑) poud. izbírčničin -a -o (ı̑) poud.
-
izbírek -rka m, pojm. (ı̑) Kdor izbira, dobi ~
-
izbíren -rna -o (ı̑) izbírni -a -o (ı̑) ~ učni predmet; šport. ~ turnir izbírnost -i ž, pojm. (ı̑)
-
izbírno nač. prisl. (ı̑) ~ se učiti nemščino
-
izbistrítev -tve ž, pojm. (ı̑); gl. zbistritev
-
izbistríti -ím dov. izbístril -íla, nam. izbistrít/izbistrìt; drugo gl. bistriti (í/ı̑ í); gl. zbistriti
-
izbíti -bíjem dov., nam. izbít/izbìt; izbítje; drugo gl. biti 1 (í ı̑) kaj ~ zagozdo, sekiro iz tnala; izbiti komu/čemu kaj ~ nasprotniku nož iz roke; ~ sodu dno; poud.: ~ otroku trmo |doseči, da preneha biti trmast|; ~ si kaj iz spomina |ne misliti več na kaj|; Problem ●je izbil v vsej svoji ostrini se je pojavil, pokazal
-
izblebetáti -ám in izblebetáti -éčem dov.; drugo gl. blebetati (á ȃ; á ẹ́) slabš. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Ničesar ne zna zamolčati, vse ~a
-
izblêkniti -em in izblékniti -em dov. izblêknjen -a in izbléknjen -a (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. |v naglici izreči kaj nepremišljenega|: kaj Žal mu je bilo za to, kar je izbleknil
-
izblískati se -a se dov. (í) Končno se je izbliskalo |se nehalo bliskati|
-
izbljúniti -em dov. izbljúnjen -a (ú ȗ) redk. izbruhniti: kaj ~ jed iz ust
-
izbljúvati -am in izbljúvati -bljújem tudi izbljuváti -bljúvam in izbljuváti -bljújem dov., nam. izbljúvat tudi izbljuvàt; izbljúvanje tudi izbljuvánje; drugo gl. bljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ jed, pijačo izbruhati izbljúvati se -am se in izbljúvati se -bljújem se tudi izbljuváti se -bljúvam se in izbljuváti se -bljújem se (ú; ú; á ú; á ú) izbruhati se: Ko se je izbljuval, mu je odleglo
-
izbljúvek -vka m, snov. (ȗ) preiskava ~a
-
izbóčen -a -o; bolj ~ (ọ̑) Zrcalo je ~o izbóčeni -a -o (ọ̑) mat. ~ kot; ~a leča konveksna leča izbóčenost -i ž, pojm. (ọ̑)
5.651 5.701 5.751 5.801 5.851 5.901 5.951 6.001 6.051 6.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani