Slovenski pravopis 2001

b (4.601-4.650)

  1. dóbje -a s, skup. (ọ̑) star. hrastov gozd
  2. Dóbje pri Planíni -a ~ ~ s, zem. i. (ọ̑ í) v in na ~u ~ ~, neurad. v in na ~u dóbovski -a -o (ọ̑) Dobljàn -ána in Doblján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Dobljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  3. Dóblar -árja in Dóblar -ja m z -em zem. i. (ọ̑ á; ọ̑) v ~u doblárski -a -o in dóblarski -a -o (ȃ; ọ̑) Doblárec -rca in Dóblarec -rca m z -em preb. i. (ȃ; ọ̑) Doblárka -e ž, preb. i. (ȃ) Doblárčev -a -o (ȃ)
  4. dobljèn -êna -o (ȅ é é) ~i rezultati
  5. dobljív -a -o (í; ı̑ í í) težko ~a knjiga dobljívost -i ž, pojm. (í)
  6. Dóbnik -a m, oseb. i., psp (ọ̑) Dóbnikovka -e ž, oseb. i. (ọ̑) ljud.
  7. dobojeváti -újem dov. dobojevánje; drugo gl. bojevati se (á ȗ) neobč. Dobojevali smo |končali boj|; neobč., z notranjim predmetom dobojevati kaj ~ poslednji boj dobojeváti se -újem se (á ȗ) do česa ~ ~ ~ zmage
  8. doboríti se -ím se dov. dobóril se -íla se, nam. doborít se/doborìt se; drugo gl. boriti se (í/ı̑ í) dobojevati se: do česa ~ ~ ~ svobode; ~ ~ na položaj
  9. dóbov -a -o (ọ̑) star. hrastov
  10. Dóbova -e ž, zem. i. (ọ̑) v ~i dóbovski -a -o (ọ̑) Dóbovčan -a m, preb. i. (ọ̑) Dóbovčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  11. Dobôvec -vca m z -em zem. i. (ȏ) na ~u dobôvški -a -o (ȏ) Dobôvčan -a m, preb. i. (ȏ) Dobôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
  12. Dóbovec pri Rogátcu -vca ~ ~ m, prva enota z -em zem. i. (ọ̑) |mejni prehod|: v ~u ~ ~, neurad. v ~u dóbovški -a -o (ọ̑) Dóbovčan -a m, preb. i. (ọ̑) Dóbovčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  13. dobovína -e ž, snov. (í) star. hrastov les
  14. dóbovje -a s, skup. (ọ̑) star. hrastov gozd
  15. dôbra povdk. (ó) poud. Ta je pa ~ |Česa takega nisem pričakoval|
  16. Dóbrač -a m z -em zem. i. (ọ̑) |gora na avstrijskem Koroškem|: na ~u dóbraški -a -o (ọ̑)
  17. dobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. doberó, nam. dobràt; dobránje; drugo gl. brati (á é) Učenec je dobral dobráti se -bêrem se (á é) do česa ~ ~ ~ konca knjige
  18. dobráva -e ž (ȃ) pasti živino na ~i; pesn. tiha ~
  19. Dobráva -e ž, zem. i. (ȃ) |pri Trebnjem|: na in v ~i dobrávski -a -o in dobrávški -a -o (ȃ; ȃ) Dobrávec -vca in Dobrávčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ) Dobrávka -e ž, preb. i. (ȃ) Dobrávčev -a -o (ȃ)
  20. Dobráve -áv ž mn., zem. i. (ȃ) na ~ah dobrávski -a -o (ȃ) Dobrávec -vca m z -em preb. i. (ȃ) Dobrávka -e ž, preb. i. (ȃ) Dobrávčev -a -o (ȃ)
  21. Dobrávlje -velj [və] ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah dobráveljski -a -o [və] in dobrávski -a -o (á; ȃ) Dobrávec -vca m z -em preb. i. (ȃ) Dobrávka -e ž, preb. i. (ȃ) Dobrávčev -a -o (ȃ)
  22. dobrávski -a -o (ȃ) ~e trate
  23. Dóbrča -e ž, zem. i. (ọ̑) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~i dóbrški -a -o (ọ̑)
  24. Dobrépolje -a s, zem. i. (ẹ̑) v ~u dobrepóljski -a -o (ọ̑) Dobrepóljec -jca m z -em preb. i. (ọ̑) Dobrepóljka -e ž, preb. i. (ọ̑) Dobrepóljčev -a -o (ọ̑)
  25. dobréti -ím nedov. dôbri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dobrênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) star. komu Gorski zrak mu ~i prija
  26. dobríčina 1 -e m, člov. (ı̑) poud. |dobrodušen, dobrosrčen človek|: stari ~; Bil je velik ~
  27. dobríčina 2 -e ž, člov. (ı̑) poud. |dobrodušen, dobrosrčen človek|: Stara ~ se je vsemu čudil(a)
  28. dobríčnež -a m z -em člov. (ı̑) poud., redk. |dobrodušen, dobrosrčen človek| dobríčnica -e ž, člov. (ı̑) poud., redk. dobríčnežev -a -o (ı̑) poud., redk. dobríčničin -a -o (ı̑) poud., redk.
  29. dobríka -e ž (í) pokr. dobrovita
  30. dobrikáč -a m z -em člov. (á) poud. |dobrikav človek| dobrikáčka -e ž, člov. (ȃ) poud. dobrikáčev -a -o (á) poud.
  31. dobríkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dobríkanje (í; ı̑) komu z/s čim ~ ~ gospodinji s prijaznimi besedami
  32. dobríkav -a -o; bolj ~ (í) ~ človek dobríkavost -i ž, pojm. (í)
  33. dobríkavec -vca m z -em člov. (í) poud. |dobrikav človek| dobríkavka -e ž, člov. (í) poud. dobríkavčev -a -o (í) poud.
  34. dobríkavo nač. prisl. (í) ~ pogledati koga
  35. Dobríla -e in Dobríla -a m, oseb. i. (ı̑; ı̑) |slovenski režiser lutkovnih filmov| Dobrílov -a -o (ı̑), ●Dobrílin -a -o (ı̑)
  36. dobrín -a m, snov. (ı̑) |krompir|
  37. dobrína -e ž (í) proizvajati ~e; moralne ~e; poud. To je ~ za vse ljudi |korist|
  38. Dobrína -e ž, zem. i. (í) na in v ~i dobrínski -a -o (í) Dobrínčan -a m, preb. i. (í) Dobrínčanka -e ž, preb. i. (í)
  39. dobríti -ím nedov. dôbri -íte, -èč -éča; -íl -íla; dobrênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) star. ugajati, prijati: komu Ta hrana mu ~i; brezos. Naredi, kakor ti bo dobrilo
  40. Dóbrna -e ž, zem. i. (ọ̑) na in v ~i dóbrnski -a -o (ọ̑) Dóbrnčan -a m, preb. i. (ọ̑) Dóbrnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  41. Dóbrnič -a m z -em zem. i. (ọ̑) v ~u dóbrniški -a -o (ọ̑) Dóbrničan -a m, preb. i. (ọ̑) Dóbrničanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  42. dôbro 1 nač. prisl. bólj(š)e (ó; ọ̑) ~ gospodariti; ~ prenašati vročino; ~ živeti; ~ vzgojen; Zbudili so ga, ko je komaj ~ zaspal; publ. izvedeti iz ~ obveščenih krogov; Vidi in sliši ~ |razločno, jasno|
  43. dôbro 2 povdk. bólj(š)e (ó; ọ̑) Zanj bo ~, če bo delal; Ta predlog bi bilo ~ upoštevati; ~ bi bilo, če bi začeli; Zdaj mi je ~; ~, da si ostal doma; Še ~, da ga poslušajo; ~, bo vsaj vedel, pri čem je; ~, zdaj razumem; Bilo mu je ~ tam
  44. dobro.. prvi del podr. zlož. dobrobít; dobrodélen, dobrodúšen, dobrosŕčen
  45. dobrobít -i ž, pojm. (ı̑) neobč. blaginja, blagor
  46. dobročúden -dna -o; bolj ~ (ȗ) star. dober, blag: ~ človek dobročúdnost -i ž, pojm. (ȗ) star. dobrota, blagost
  47. dobrodêjen -jna -o; -ejši -a -e (é ȇ é; ȇ; é; ȇ) ~ spanec dobrodêjnost -i ž, pojm. (é; ȇ)
  48. dobrodêjno nač. prisl. -ej(š)e (é/ȇ; é/ȇ) ~ vplivati na koga
  49. dobrodélen -lna -o (ẹ̑) dobrodélni -a -o (ẹ̑) ~a ustanova dobrodélnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  50. dobrodélnik -a m, člov. (ẹ̑) dobrodélnica -e ž, člov. (ẹ̑) dobrodélničin -a -o (ẹ̑)

   4.351 4.401 4.451 4.501 4.551 4.601 4.651 4.701 4.751 4.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA