b (3.151-3.200)

3151. Bréžnjev -a m, oseb. i. (ẹ̑) |sovjetski politik|: politika ~a
3152. brgéše -éš ž mn. (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) pokr. (široke platnene) hlače
3153. bŕglez -a m živ. (ȓ) |ptič|
3154. Bŕglez -a m, oseb. i., psp (ȓ) Bŕglezovka -e ž, oseb. i. (ȓ) ljud.
3155. brglún -a m živ. (ȗ) |riba|
3156. bŕhek -hka -o tudi brhák bŕhka -ó, star. brhèk -hkà -ò; -êjši -a -e in -ejši -a -e (ŕ; ȃ ŕ ọ̑; ə̏ ȁ ȍ; ȇ; ŕ) pešaj. ~ mlad fant lep, čeden bŕhkost -i tudi brhkóst -i ž, pojm. (ŕ; ọ̑) pešaj. lepota, čednost
3157. briárd -a [ija] m živ. (ȃ) |pes|
3158. bríčka -e ž (ı̑) |voz v ruskem okolju|
3159. brídek -dka -o tudi brídek -dka -ó; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (í; í ı̑ í; í í ọ̑; ȇ; í) poud. ~ nasmeh |žalosten|; pokr. vzh. ~ okus grenek; poud. ~a bolečina |huda|; star. ~a sablja ostra brídka -e ž, rod. mn. -ih (í) poud. preslišati marsikatero ~o |oster očitek, pripombo| bridkóst -i ž, pojm. (ọ̑)
3160. bríder -ja m z -em (í; ı̑) fiz. |reaktor|
3161. brídge -gea [bridž-] m z -em pojm. (ı̑); gl. bridž
3162. brídko ¹ tudi bridkó prisl. -êj(š)e tudi -ej(š)e (í; ọ̑; ȇ; í) nač. ~ zajokati; mer., poud. ~ se kesati |zelo|
3163. brídko ² tudi bridkó povdk. (í; ọ̑) komu ~ mu je bilo pri srcu
3164. bridkôba -e ž, pojm. (ó) neobč. bridkost
3165. brídž -a m z -em pojm. (ı̑) |igra s kartami|
3166. brífing -a m (ı̑) žarg. |kratek sestanek|
3167. bríg -a m (ı̑) |ladja|
3168. bríga -e ž (ı̑) pešaj. skrb; poud. Šola mu je deveta ~ |Ne zmeni se zanjo|
3169. brigáda -e ž (ȃ) vojaška ~
3170. brigadír -ja m z -em člov. (í) ~i na delovni akciji; postati ~ brigadírka -e ž, člov. (í) brigadírjev -a -o (í)
3171. brigadírski -a -o (í) ~ čin; ~o delo mladih
3172. brigánt -a m, člov. (á; ȃ á) |ropar, razbojnik|
3173. brigantína -e ž (ı̑) |jadrnica|
3174. brígati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bríganje (ı̑) knj. pog. za koga/kaj ~ ~ ~ podjetje skrbeti brígati -am (ı̑) knj. pog.: koga To ga nič ne ~a zadeva; s smiselnim osebkom ~a jo, če vse propade ne zanima, ne prizadeva je
3175. bríggsov in Bríggsov -a -o [iks] (ı̑) ~i logaritmi
3176. Brigíta -e ž, oseb. i. (ı̑)
3177. brígškúner -ja m z -em (ı̑ú) |jadrnica|
3178. bríhtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bríhtanje (í) neknj. pog. koga ~ bolnika iz omame buditi, spravljati k zavesti bríhtati se -am se (í) neknj. pog. Fant se je začel brihtati umsko razvijati
3179. bríhten -tna -o; -ejši -a -e (í; í ı̑ í; í) neknj. pog. bister, pameten: ~ fant; biti zelo ~ bríhtna -e ž, rod. mn. -ih (í) neknj. pog. povedati kakšno ~o bistro, pametno misel bríhtnost -i ž, pojm. (í) neknj. pog. bistrost
3180. bríhtno nač. prisl. -ej(š)e (í/ı̑; í/ı̑) neknj. pog. bistro, pametno: ~ govoriti
3181. brikét -a m (ẹ̑) ‹ stisnjenec›: žagovina v ~ih
3182. briketíran -a -o (ı̑) briketírani -a -o (ı̑) ~a krma briketíranost -i ž, pojm. (ı̑)
3183. briketírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; briketíranje (ı̑) kaj ~ premogov prah |stiskati, stisniti v brikete|
3184. Bríksen -sna m, zem. i. (í) |italijansko mesto|: v ~u bríksenski -a -o [sə] (í) Bríksenčan -a [sə] m, preb. i. (í) Bríksenčanka -e [sə] ž, preb. i. (í); prim. Bressanone
3185. briljánca -e ž, pojm. (ȃ) poud. ~ igre |tehnična popolnost|
3186. briljánt -a m, snov. (á; ȃ) |dragi kamen|; števn. ogrlica z ~i
3187. briljánten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) poud.: pianistova ~a igra |tehnično popolna|; ~a zmaga |ki vzbuja občudovanje| briljántni -a -o (ȃ) ~ prstan briljántnost -i ž, pojm. (ȃ)
3188. briljantína -e ž, snov. (ı̑) |dišeče mazilo za lase|
3189. briljírati -am nedov. -ajóč; briljíranje (ı̑) poud. z/s čim ~ z znanjem |vzbujati občudovanje|
3190. brimêr -ja m z -em (ȇ) |drugi mesec v času francoske revolucije|
3191. brìn brína m (ı̏ í)
3192. brína -e ž (í) pokr. gor. smreka
3193. Bríndisi -ja [zi] m z -em zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~u bríndisijski -a -o (ı̑) Bríndisijčan -a m, preb. i. (ı̑) Bríndisijčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
3194. brinét ¹ -a m, člov. (ẹ̑) mestn. rjavolasec brinétka -e ž, člov. (ẹ̑) mestn. rjavolaska brinéta -e ž, člov. (ẹ̑) mestn. rjavolaska
3195. brinét ² -- -- (ẹ̑) mestn. rjavolas: biti ~
3196. brinéten -tna -o (ẹ̑) mestn. rjavolas
3197. brinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; briníranje (ı̑) teh. kaj ~ puškine cevi |prekrivati s kovinskim oksidom|
3198. brínje -a s, skup. (ı̑)
3199. Brínje -a s, zem. i. (ı̑) |del Ljubljane|: na ~u brínjski -a -o (ı̑) Brínjčan -a m, preb. i. (ı̑) Brínjčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
3200. brínjev -a -o (í) ~ les

   2.901 2.951 3.001 3.051 3.101 3.151 3.201 3.251 3.301 3.351  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani