b (29.451-29.500)

29451. hihíkati -am tudi hihíkati se -am se nedov. -ajóč (se), -áje (se); hihíkanje (í; ı̑) redk. hihitati se
29452. hihít -a m, pojm. (ı̑) dekliški ~
29453. hihitáti se -ám se tudi hihítati se -am se nedov. -àj se -ájte se tudi -aj se -ajte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se tudi -al se -ala se, -àt se tudi -at se; hihitánje tudi hihítanje; (-àt se tudi -at se) (á ȃ; í; í ı̑) komu/čemu ~ ~ šalam; ~ ~ od zadovoljstva
29454. hihitàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~a ženska hihitávost -i ž, pojm. (á)
29455. hihitávec -vca m s -em člov. (ȃ) hihitávka -e ž, člov. (ȃ) hihitávčev -a -o (ȃ)
29456. hihitávski -a -o (ȃ) ~ smeh
29457. híhót velel. medm. (ı̑ọ̑) Pognal je konja: ~ |naprej v desno|
29458. hihòt -ôta m, pojm. (ȍ ó) polglasen ~
29459. hihotáti se -ám se tudi hihotáti se -óčem se nedov. -àj se -ájte se tudi -i se -ite se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se, -àt se; hihotánje; (-àt se) (á ȃ; á ọ́) komu/čemu ~ se njegovim besedam
29460. hijacínt -a m (ı̑) neobč. hijacinta; snov. |poldragi kamen|
29461. hijacínta -e ž (ı̑) |rastlina|
29462. Hijacínta -e ž, oseb. i. (ı̑)
29463. hijacínten -tna -o (ı̑) hijacíntni -a -o (ı̑) ~ cvet
29464. hijacíntov -a -o (ı̑) neobč. hijacinten: ~e čebulice
29465. hijéna -e ž (ẹ̑) plen hijen; člov., slabš. kaznovati prekupčevalsko ~o |grabežljivega, brezobzirnega človeka|
29466. hijénji -a -e (ẹ̑) ~a koža
29467. híjo povdk. (ı̑) poud. Sede na voz in ~ proti domu |gre naprej|
29468. híjo velel. medm. (ı̑) ~, je zaklical konju |naprej|
29469. híkori -ja m s -em (ı̑) |drevo|
29470. híkorijev -a -o (ı̑) ~ les
29471. Hilandár -ja m s -em zem. i. (ȃ) |srbski samostan na Atosu| hilandárski -a -o (ȃ)
29472. Hílda -e ž, oseb. i. (ı̑)
29473. Híldegarda -e ž, oseb. i. (ı̑)
29474. hiliástičen -čna -o [ija] (á) ver. hiliástični -a -o [ija] (á) ~a načela
29475. hiliázem -zma [ija] m, pojm. (á) ver.
29476. Híllary -ja [hilari] m s -em oseb. i. (ı̑) |novozelandski alpinist| Híllaryjev -a -o (ı̑)
29477. hilo.. prvi del podr. zlož. |snov| hilomorfízem, hiloteízem, hilozoízem
29478. hilomorfízem -zma m, pojm. (í) filoz.
29479. hilozoízem -zma m, pojm. (í) filoz. |veda o povezanosti življenjskih pojavov s snovjo|
29480. hílus -a m (ı̑) anat. ~ ledvic
29481. hílusen -sna -o (ı̑) anat. hílusni -a -o (ı̑) ~e bezgavke
29482. himalaízem -zma m, pojm. (í); gl. himalajizem
29483. Himalája -e ž, zem. i. (ȃ) |azijsko gorovje|: na ~i himalájski -a -o (ȃ)
29484. himalájec -jca m s -em člov. (ȃ) alp. žarg. |alpinist| himalájka -e ž, člov. (ȃ) alp. žarg. himalájčev -a -o (ȃ) alp. žarg.
29485. himalajízem -zma m, pojm. (í) |vzpenjanje na Himalajo|
29486. hímen -a m (í; ı̑) anat. deviška kožica
29487. himénij -a m s -em (ẹ́) rastl. trosovnica, plodovnica
29488. himêra -e ž (ȇ) |grško bajeslovno bitje; pošast|
29489. himêrski -a -o (ȇ) ~ motiv v antični književnosti
29490. hímna -e ž (ı̑) državna ~; slovstv., ver. hvalnica, slavospev
29491. hímničen -čna -o (í) hímnični -a -o (í) ~ slog hímničnost -i ž, pojm. (í)
29492. hímnika -e ž, skup. (í) latinska ~; neobč. vzvišena ~ njegovih pesmi himničnost
29493. himno.. prvi del podr. zlož. |hvalnica, slavospev| himnográf, himnologíja
29494. himnológ -a m, člov. (ọ̑) ‹ himnoslovec› himnológinja -e ž, člov. (ọ̑) ‹ himnoslovka›
29495. himnoslôvec -vca m, člov. (ȏ) |poznavalec, strokovnjak| himnoslôvka -e ž, člov. (ȏ) himnoslôvčev -a -o (ȏ)
29496. hímnus -a tudi hímnus -mna m (ı̑; ı̑) izobr. hvalnica, himna
29497. hinávček -čka m, člov. (ȃ) manjš.; omilj. |hinavec| hinávčka -e ž, člov. (ȃ) manjš.; omilj. |hinavka|
29498. hinávčiti -im nedov. -en -ena; hinávčenje (á ȃ; ȃ) stalno ~; hinavčiti kaj ~ pobožnost, začudenje hliniti
29499. hinávec -vca m s -em člov. (ȃ) hinávka -e ž, člov. (ȃ) hinávčev -a -o (ȃ)
29500. hinávski -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ človek hinávskost i ž, pojm. (ȃ)

   29.201 29.251 29.301 29.351 29.401 29.451 29.501 29.551 29.601 29.651  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani