Slovenski pravopis 2001
b (29.301-29.350)
-
hetitológ -a m, člov. (ọ̑) hetitoslovec hetitológinja -e ž, člov. (ọ̑) hetitoslovka
-
hetitologíja -e ž, pojm. (ı̑) hetitoslovje
-
hetitoslôvec -vca m z -em člov. (ȏ) hetitoslôvka -e ž, člov. (ȏ) hetitoslôvčev -a -o (ȏ)
-
hetitoslôvje -a s, pojm. (ȏ) |veda|
-
hetítščina -e ž, pojm. (ı̑) |jezik|
-
hétman -a m, člov. (ẹ̑) zgod. |vojaški poveljnik na Poljskem, v Ukrajini|
-
hétmanski -a -o (ẹ̑) zgod. ~a oblast
-
hétmanstvo -a s, pojm. (ẹ̑) zgod.
-
hévreka razpolož. medm. (ẹ̑) izobr. |izraža navdušenje|
-
hevrístičen -čna -o (í) filoz. hevrístični -a -o (í) ~o načelo hevrístičnost -i ž, pojm. (í) filoz.
-
hevrístika -e ž, pojm. (í) filoz. |nauk|
-
Hêyerdahl -a [hejərdal] m, oseb. i. (ȇ) |norveški naravoslovec|
-
Heyse -ja [hájze] m s -em oseb. i. (ȃ) |nemški pisatelj| Heysejev -a -o (ȃ)
-
Heziód -a m, im. tudi Heziódos [ijo] oseb. i. (ọ̑) |grški pesnik|
-
Hf -- [haèf] m, simb. (è) kem. hafnij
-
Hg -- [hagé] m, simb. (ẹ̑) kem. živo srebro
-
hí velel. medm. (ı̑) ~, konjiček |naprej|
-
hì in hí posnem. medm. (ı̏; ı̑) ~, se kratko zasmeje; ~ ~ ~, se sliši smeh
-
hiát -a [ija] m, pojm. (ȃ) jezikosl. zev
-
hiázem -zma [ija] m (ȃ) jezikosl.
-
Hícinger -ja m s -em oseb. i. (ı̑) |slovenski zgodovinar| Hícingerjev -a -o (ı̑)
-
híčkokovski -a -o (ı̑) ~ film
-
hidálgo -a m, člov. (ȃ) |španski plemič|
-
hídra -e ž (ı̑) žival. |sladkovodni ožigalkar|
-
Hídra -e ž, oseb. i. (ı̑) |grško bajeslovno bitje|
-
hidrácija -e ž, pojm. (á) kem. hidratacija
-
hidránt -a m (á; ȃ) požarni ~
-
hidránten -tna -o (ȃ) hidrántni -a -o (ȃ) ~ nastavek
-
hidrántski -a -o (ȃ) ~e naprave
-
hidrát -a m, snov. (ȃ) kem. ~ celuloze; ogljikovi ~i
-
hidratácija -e ž, pojm. (á) kem. ~ cementa
-
hidráten -tna -o (ȃ) hidrátni -a -o (ȃ) kem. ~a celuloza hidrátnost -i ž, pojm. (ȃ) kem.
-
hidratírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; hidratíranje (ı̑) kem. kaj ~ oksid v kislino
-
hidratizácija -e ž, pojm. (á) kem. hidratacija
-
hidratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; hidratizíranje (ı̑) kem. hidratirati
-
hidrávličen -čna -o (á) hidrávlični -a -o (á) ~ pritisk
-
hidrávlično nač. prisl. (á) Zavorni pritiski se prenašajo ~
-
hidrávlik -a m, člov. (á) inženir ~ hidrávličarka -e ž, člov. (á)
-
hidrávlika -e ž, pojm. (á) strokovnjak za ~o; skup. napaka na ~i |na hidravličnih napravah|
-
hidrazín -a m, snov. (ı̑) kem.
-
hidríd -a m, snov. (ı̑) kem.
-
hidrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; hidríranje (ı̑) kaj ~ žgano apno
-
hídro.. prvi del podr. zlož. (ı̑) |voda| hídroavión, hídroelektrárna, hídromehánika
-
hidro.. prvi del podr. zlož. |voda| hidrofobíja, hidrofór, hidrografíja, hidroksíd
-
hídroakústičen -čna -o (ı̑ú) hídroakústični -a -o (ı̑ú) ~a naprava hídroakústičnost -i ž, pojm. (ı̑ú)
-
hídroaviácija -e [ija] ž, skup. (ı̑á) |del letalstva z vodnimi letali|; napad ~e ( vodnih letal)
-
hídroavión -a [ijo] m (ı̑ọ̑) ( vodno letalo)
-
hídrocentrála -e ž (ı̑ȃ) ( vodna elektrarna)
-
hídrodinámičen -čna -o (ı̑á) hídrodinámični -a -o (ı̑á) ~ tlak hídrodinámičnost -i ž, pojm. (ı̑á)
-
hídrodinámika -e ž, pojm. (ı̑á) fiz.
29.051 29.101 29.151 29.201 29.251 29.301 29.351 29.401 29.451 29.501
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani