Slovenski pravopis 2001
b (29.051-29.100)
-
héktičen -čna -o (ẹ́) zdrav. jetičen, tuberkulozen héktični -a -o (ẹ́) ~ bolnik héktičnost -i ž, pojm. (ẹ́) zdrav.
-
hékto.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |sto| héktovát
-
hekto.. prvi del podr. zlož. |sto| hektográf, hektokotíl
-
hektográf -a m (ȃ) |razmnoževalni stroj|
-
hektografírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; hektografíranje (ı̑) |razmnožiti|: kaj ~ skladbo, brošuro
-
hektográfski -a -o (ȃ) ~a tehnika
-
hektokotíl -a m (ı̑) žival. |lovka|
-
héktolíter -tra m (ẹ̑í) ~ vina; prim. hl
-
héktolítrski -a -o (ẹ̑í) ~a posoda
-
Héktor -ja m s -em oseb. i. (ẹ́) |grška bajeslovna oseba| Héktorjev -a -o (ẹ́)
-
héktovát -a m (ẹ̑ȃ) |enota za moč|
-
Heláda -e ž, zem. i. (ȃ) |antična Grčija|: v ~i heládski -a -o (ȃ) Heládec -dca m s -em preb. i. (ȃ) Heládka -e ž, preb. i. (ȃ) Heládčev -a -o (ȃ)
-
helánka -e ž, snov. (ȃ) |preja; tkanina|
-
Helén -a m, preb. i. (ẹ̑) |pripadnik antičnih Grkov| Helénka -e ž, preb. i. (ẹ̑) Heléni -ov m mn., preb. i. (ẹ̑) |ljudstvo| helénski -a -o (ẹ̑)
-
Heléna -e ž, oseb. i. (ẹ̑)
-
Helénca -e ž, oseb. i. (ẹ̑) Helénčin -a -o (ẹ̑)
-
heleníst -a m, člov. (ı̑) |strokovnjak za helenistiko| helenístka -e ž, člov. (ı̑)
-
helenístičen -čna -o (í) helenístični -a -o (í) ~a umetnost helenístičnost -i ž, pojm. (í)
-
helenístika -e ž, pojm. (í) |veda|
-
helenizácija -e ž, pojm. (á) ~ otokov pogrčenje
-
helenízem -zma m, pojm. (í) vpliv ~a na renesanso; števn. ~i v latinščini
-
helenizíran -a -o (ı̑) biti ~ helenizíranost -i ž, pojm. (ı̑)
-
helenizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; helenizíranje (ı̑) koga/kaj ~ barbare, priseljence pogrčiti
-
helénstvo -a s, pojm. (ẹ̑)
-
héler -ja m s -em (ẹ̑) |staroavstrijski novec|
-
Helespónt -a m, zem. i. (ọ̑) Dardanele: v ~u helespóntski -a -o (ọ̑) Helespóntčan -a m, preb. i. (ọ̑) Helespóntčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
-
Hélga -e ž, oseb. i. (ẹ̑)
-
Hélgoland -a m, zem. i. (ẹ̑) |nemški otok|: na ~u hélgolandski -a -o (ẹ̑) Hélgolandčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Hélgolandčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
-
héli.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) hélipórt
-
helidróm -a m (ọ̑) |helikoptersko vzletišče, pristajališče|
-
hélij -a m s -em snov. (ẹ́) kem.; prim. He
-
Hélij -a m s -em im. tudi Hélios [ijo] oseb. i. (ẹ́) |grški bog sonca| Hélijev -a -o (ẹ́)
-
hélijev -a -o (ẹ́) ~ atom
-
hélikon -a m (ẹ̑) |veliko trobilo|
-
helikópter -ja m s -em (ọ́) reševanje s ~em
-
helikópterski -a -o (ọ́) ~ propeler
-
hélio.. [ijo] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |sonce| héliotéhnika, hélioterapíja
-
helio.. [ijo] prvi del podr. zlož. |sonce| heliocéntričen, heliográf, heliotróp
-
heliocéntričen -čna -o tudi heliocêntričen -čna -o [ijo] (ẹ́; é) zvezdosl. heliocéntrični -a -o tudi heliocêntrični -a -o [ijo] (ẹ́; é) ~ sistem heliocéntričnost -i tudi heliocêntričnost -i [ijo] ž, pojm. (ẹ́; é)
-
heliocentrízem -zma [ijo] m, pojm. (í) Kopernikov ~
-
Heliodór -ja [ijo] m s -em oseb. i. (ọ̑) |grški pesnik| Heliodórjev -a -o (ọ̑)
-
heliofílen -lna -o [ijo] (ı̑) ‹ sonceljuben› heliofílni -a -o [ijo] (ı̑) rastl. ~e rastline heliofílnost -i [ijo] ž, pojm. (ı̑)
-
heliográf -a [ijo] m (ȃ) ugotavljati sončno sevanje s ~om
-
heliografíja -e [ijo] ž, pojm. (ı̑) fot. |fotokemični postopek|; zvezdosl. |veda o površini Sonca|
-
heliográm -a [ijo] m (ȃ) |zapis|
-
héliogravúra -e [ijo] ž, pojm. (ẹ̑ȗ) |tiskarska tehnika|
-
hélion -a [ijo] m, snov. (ẹ̑) |poliamidno vlakno; tkanina|
-
Heliópolis -a [ijo] m, zem. i. (ọ̑) |egipčansko mesto|: v ~u heliópolski -a -o [ijo] (ọ̑) Heliópolec -lca [ijo] m s -em preb. i. (ọ̑) Heliópolka -e [ijo] ž, preb. i. (ọ̑) Heliópolčev -a -o [ijo] (ọ̑)
-
helioskóp -a tudi helioskòp -ópa [ijo] m (ọ̑; ȍ ọ́) opazovati Sonce s ~om
-
helioskópski -a -o [ijo] (ọ̑) ~a naprava
28.801 28.851 28.901 28.951 29.001 29.051 29.101 29.151 29.201 29.251
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani