Slovenski pravopis 2001

b (28.701-28.750)

  1. h 2 -- [há] m, simb. (ȃ) hora |ura|
  2. h 3 h-ja tudi h -- [há] m, prva oblika s -em (ȃ; ȃ) glasb. zaigrati ~; ton ~
  3. h 4 -- [hə̀ in há] ž (ə̏; ȃ) učenec iz prve ~ ‹1. h›
  4. h 5 varianta predl. k z daj., pred besedami na glasova k, g, nepravilen je izgovor [hə] ~ konju; ~ gospodarju; h Carmen [h karmen]
  5. h.. varianta predp. k.. pred k hkráti
  6. h- [há in hə̀] prvi del podr. zlož. (ȃ; ə̏) h-linija, h-razred; prim. h 1
  7. H 1 H-ja tudi H -- [hə̀ hə̀ja in há hája tudi hə̀ in há] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: veliki ~; od ~ do M; začetnica ~; kvadrant ~ 4; prim. H-
  8. H 2 -- [há] m, simb. (ȃ) kem. vodik; fiz. henri
  9. H- [há] prvi del podr. zlož. (ȃ) H-bomba, H-dur; prim. H 1
  10. há 1 -- m, simb. (ȃ) hektar
  11. há 2 in hà razpolož. medm. (ȃ; ȁ) ~, ~, ~, se je smejal; ~, tu tičiš
  12. Ha -- [haá] m, simb. (ȃ) kem. hanij
  13. Haag -a [hág-] m, zem. i. (ȃ) |nizozemsko mesto|: v ~u haaški -a -o (ȃ) Haažan -a m, preb. i. (ȃ) Haažanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  14. Haarlem -a [hár] m, zem. i. (á; ȃ) |nizozemsko mesto|: v ~u haarlemski -a -o (ȃ) Haarlemčan -a m, preb. i. (ȃ) Haarlemčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  15. Haasse -ja [háse] m s -em oseb. i. (ȃ) Haasse -- ž, oseb. i. (ȃ) |nizozemska pisateljica|: romani Helle ~ Haassejev -a -o (ȃ)
  16. hacálo -a s, člov. (á) poud. |nerodno hodeč človek|
  17. hacáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; hacánje; (-àt) (á ȃ) poud. |nerodno hoditi|
  18. haciénda -e [ije] ž (ẹ̑) |veliko posestvo v latinskoameriškem okolju|
  19. Hacquet -a [aké -êja] m s -em/-om [em] oseb. i. (ẹ̑ ȇ) |francoski naravoslovec, rudniški zdravnik v Idriji| Hacquetev -a -o in Hacquetov -a -o [-ev-] (ȇ; ȇ)
  20. ha-čì posnem. medm. (ı̏) Krepko kihne: ~
  21. Hád -a m, im. tudi Hádes zem. i. (ȃ) |podzemlje v grškem bajeslovju|: v ~u
  22. Hádrijan -a m, oseb. i. (ȃ) |rimski cesar|
  23. hádži -ja m s -em člov. (ȃ) |romar v Meko|: ~ Murat hádžijev -a -o (ȃ)
  24. hádžijski -a -o (ȃ) ~o romanje
  25. Haeckel -kla [hékəl] m, oseb. i. (ẹ̑) |nemški naravoslovec|
  26. háfiz -a m, člov. (ȃ) |častni naslov pri muslimanih|
  27. Háfiz -a m, oseb. i. (ȃ) |perzijski pesnik|
  28. háflinger -ja m s -em živ. (ȃ) vet. |konj|
  29. Háfner -ja m s -em oseb. i., psp (á) Háfnerica -e ž, oseb. i. (á) ljud. Háfnerjev -a -o (á) Háfneričin -a -o (á)
  30. háfnij -a m s -em snov. (á) kem.; prim. Hf
  31. Hágija Sofíja -e -e ž, zem. i. (ȃ ı̑) |carigrajska cerkev| hagijesofíjski -a -o (ı̑)
  32. hagio.. [ijo] prvi del podr. zlož. |svet| hagiográf, hagiológija
  33. hagiográf -a [ijo] m, člov. (ȃ) |življenjepisec svetnikov| hagiográfinja -e [ijo] ž, člov. (ȃ)
  34. hagiografíja -e [ijo] ž (ı̑) |življenjepis svetnika|
  35. hagiográfski -a -o [ijo] (ȃ) ~i spisi
  36. hagiologíja -e [ijo] ž, pojm. (ı̑) |veda o svetnikih|
  37. hagiolóški -a -o [ijo] (ọ̑) izobr. svet, nabožen: ~o čustvovanje hagiolóškost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑) izobr. svetost, nabožnost
  38. hahá in hahà medm. (ȃ; ȁ) posnem. ~, se je smejal na ves glas; razpolož. ~, pa so ga ujeli
  39. hahahá in hahahà posnem. medm. (ȃ; ȁ) ~, se je smejal
  40. hahljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hahljánje; (-àt) (á ȃ) poud. |zamolklo vreti, izvirati, teči|: Voda ~a iz lukenj hahljáti se -ám se (á ȃ) smejati se, posmehovati se: komu ~ ~ nerodnežu; ~ ~ od zadovoljstva
  41. hahljàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) hahljávost -i ž, pojm. (á)
  42. hahljávec -vca m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor se rad smeje| hahljávka -e ž, člov. (ȃ) poud. hahljávčev -a -o (ȃ) poud.
  43. háik -a m (ȃ) |vrhnje oblačilo pri Arabcih|
  44. háiku -ja [aj] m s -em (ȃ) slovstv. |japonska pesniška oblika|
  45. Háile Selássie -ja -ja [hajle selasi] m s -em -em oseb. i. (ȃ ȃ) |etiopski cesar|
  46. Haíti -ja m s -em zem. i. (ı̑) |srednjeameriška otoška država|: na ~u haítijski -a -o (ı̑) Haítijec -jca m s -em preb. i. (ı̑) Haítijka -e ž, preb. i. (ı̑) Haítijčev -a -o (ı̑)
  47. hàj medm. (ȁ) razpolož. hej: ~, to je ples; velel. ~, pridi ven
  48. hàjd -te okrnj. glag. (ȁ); gl. hajdi
  49. hajdamák -a m, člov. (á; ȃ) zgod. |ukrajinski upornik proti Poljakom; protirevolucionar|
  50. hajdegerjánec -nca m s -em člov. (ȃ) |privrženec hajdegerjanstva| hajdegerjánka -e ž, člov. (ȃ) hajdegerjánčev -a -o (ȃ)

   28.451 28.501 28.551 28.601 28.651 28.701 28.751 28.801 28.851 28.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA