Slovenski pravopis 2001

b (2.801-2.850)

  1. Bréčko -a, ○-ta m, oseb. i., psp (ẹ̑) Bréčkovka -e ž, oseb. i. (ẹ̑) ljud. Bréčkov -a -o, ○-tov -a -o (ẹ̑)
  2. bréda -e ž (ẹ̑) |strojnica|
  3. Bréda -e ž, oseb. i. (ẹ̑)
  4. breeder -ja [ríd] m z -em (í; ı̑); gl. brider
  5. brég -a m, mn. bregôvi -ôv tudi brégi -ov, mest. tudi bregéh (ẹ̑) 1. plavati proti ~u; stopiti na ~ |na kopno|; ~ reke; poud. odločno stati na nasprotnem ~u |imeti drugačno mnenje| 2. steči po ~u v dolino; hoditi v ~ |navkreber|; hiša na ~u |na hribu|; hiša v ~u |na pobočju|; poud. imeti kaj za ~om |kaj skrivati, skrivaj pripravljati|
  6. Brégar -ja m z -em oseb. i., psp (ẹ̑) Brégarica -e ž, oseb. i. (ẹ̑) ljud. Brégarjev -a -o (ẹ̑) Brégaričin -a -o (ẹ̑)
  7. brégarica -e ž (ẹ̑) pokr. bregovnica brégaričin -a -o (ẹ̑) pokr.
  8. brégec -gca m z -em (ẹ̑) manjš.
  9. Brégenz -a [nc] m z -em zem. i. (ẹ̑) |avstrijsko mesto|: v ~u brégenški -a -o (ẹ̑) Brégenčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Brégenčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  10. bregéše -éš ž mn. (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) pokr. (široke platnene) hlače
  11. Bregínj -a m z -em zem. i. (ı̑) v ~u bregínjski -a -o (ı̑) Bregínjec -jca m z -em preb. i. (ı̑) Bregínjka -e ž, preb. i. (ı̑) Bregínjčev -a -o (ı̑)
  12. bregovít -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ svet bregovítost -i ž, pojm. (ı̑)
  13. bregôvnica -e ž (ȏ) |lastovka|
  14. bregúlja -e ž (ú) pokr. bregovnica
  15. bregúše -úš ž mn. (ú ȗ) pokr. (široke platnene) hlače
  16. bréhati -am nedov. -ajóč, -áje; bréhanje (ẹ́; ẹ̑) redk. močno, hripavo kašljati
  17. bréhav -a -o in brehàv -áva -o; bolj ~ (ẹ́; ȁ á á) redk. ~ človek močno, hripavo kašljajoč bréhavost -i in brehávost -i ž, pojm. (ẹ́; á) redk.
  18. brêj -a -e (ȇ é é) ~a krava brêjost -i ž, pojm. (é)
  19. brejíti -ím tudi brêjiti -im nedov. brêji -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it; brejênje tudi brêjenje; (-ít/-ìt tudi -it) (í/ı̑ í; é ȇ; ȇ) Bik ~i
  20. brêjk -a m (ȇ) šport. |prekinitev|
  21. brêjnica -e in brejníca -e ž (ȇ; í) breja žival
  22. brék -a m (ẹ̑) |voz|
  23. bréka -e ž (ẹ́) |drevo|
  24. brême -éna s (é ẹ́) nositi ~ na plečih; pokr. ~ dračja butara, sveženj; Sinu je v ~ |Sin skrbi zanj|; poud. ~ starosti |težava, nadloga|; fin. (knjižiti) v ~
  25. Brémen -mna m, zem. i. (ẹ́) |nemško mesto|: v ~u brémenski -a -o [mə] (ẹ́) Brémenčan -a [mə] m, preb. i. (ẹ́) Brémenčanka -e [mə] ž, preb. i. (ẹ́)
  26. bremenílen -lna -o; bolj ~ (ı̑) biti ~ bremenílni -a -o (ı̑) ~a priča bremenílnost -i ž, pojm. (ı̑)
  27. bremeníti -ím nedov. bremêni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, bremenjèn -êna; bremenjênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj Izdatki za vojsko ~ijo državni proračun; publ. bremeniti koga česa ~ znanca pomoči pri vlomu → dolžiti, obtoževati
  28. bremeno.. prvi del podr. zlož. bremenopís
  29. bremenopís -a m (ı̑) fin.
  30. bréncelj -clja m z -em živ. (ẹ́)
  31. brenčáč -a m z -em (á) |priprava|
  32. brenčálo -a s (á) |priprava|
  33. brenčáti -ím nedov. brénči -íte in brênči -íte, -èč -éča; brénčal -ála in brênčal -ála, brénčat in brênčat, -án -ána; brenčánje; (brénčat in brênčat) (á í) Čebela, muha ~i; poud. brenčati kaj ~ pesem |mrmraje peti|; poud. brenčati za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za ljubezensko naklonjenost|; brezos. brenčati komu V glavi mu ~i
  34. brenčàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~e žuželke brenčávost -i ž, pojm. (á)
  35. brenčélica -e ž (ẹ̑) ljubk. |čebela| brenčéličin -a -o (ẹ̑) ljubk.
  36. bréndi -ja m z -em snov. (ẹ̑) |žganje|
  37. brènk 1 brénka m (ȅ ẹ́) ~ strune
  38. brènk 2 posnem. medm. (ȅ) ~, je zazvenela struna
  39. brenkáč -a m z -em člov. (á) poud. |kdor brenka| brenkáčev -a -o (á) poud.
  40. brenkálo -a s (á) |glasbilo|
  41. brénkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brénkanje (ẹ̑) kaj ~ melodijo; poud. ~ eno in isto |govoriti, pripovedovati|; brenkati na kaj ~ ~ kitaro; slabš. brenkati po čem ~ ~ klavirju |igrati na klavir|
  42. brenketáti -ám in brenketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; brenketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) rožljati, žvenketati: z/s čim ~ s ključi
  43. brenkljáj -a m z -em (ȃ) ~ strune
  44. brenkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brenkljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. kaj ~ melodijo; brenkljati na kaj ~ ~ kitaro
  45. brénkniti -em dov. brénknjen -a; brénknjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ nekaj akordov; brenkniti na kaj ~ ~ harfo
  46. Brénner -ja [ene] m z -em zem. i. (ẹ́) |avstrijski prelaz|: na ~u brénnerski -a -o (ẹ́)
  47. brénta -e ž (ẹ̑) ~ grozdja; člov., slabš. |debela ženska|
  48. brentáč -a m z -em člov. (á) ~ odnaša grozdje brentáčev -a -o (á)
  49. bréntar -ja m z -em člov. (ẹ̑) redk. brentač; pokr. |izdelovalec brent| bréntarjev -a -o (ẹ̑)
  50. Bréscia -e [eša] ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i bréški -a -o (ẹ̑) Bréscian -a m, preb. i. (ẹ̑) Bréscianka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

   2.551 2.601 2.651 2.701 2.751 2.801 2.851 2.901 2.951 3.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA