Slovenski pravopis 2001

b (27.751-27.800)

  1. govoráncar -ja m z -em člov. (ȃ) slabš. |gostobeseden človek| govoráncarka -e ž, člov. (ȃ) slabš. govoráncarjev -a -o (ȃ) slabš.
  2. govoráncarstvo -a s, pojm. (ȃ) slabš. |obširno, razvlečeno govorjenje|
  3. govoránčiti -im nedov. govoránčenje (á ȃ; ȃ) slabš. ~ na proslavah |biti govornik|; slabš. govorančiti o čem ~ ~ vsem mogočem |razvlečeno govoriti|
  4. gôvorček -čka m (ȏ) manjš.; poud. |govor|
  5. govórec -rca m z -em člov. (ọ̑) ~i slovenščine; redk. slavnostni ~ govornik govórka -e ž, člov. (ọ́) govórčev -a -o (ọ́)
  6. govorèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) govoréči -a -e (ẹ́) ~a papiga govoréči -ega m, člov. (ẹ́) pogledati ~ega
  7. gôvoren -rna -o (ȏ) gôvorni -a -o (ȏ) ~ jezik; ~i organi govorilni organi; ~a motnja; ~a vaja gôvornost -i ž, pojm. (ȏ)
  8. govoríca -e ž (í) razširjati ~e; pojm. slovenska ~ |jezik|; poud. glasbena ~ |glasbeno izražanje|
  9. govoríčiti -im nedov. govoríčenje (í ı̑) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|: ~ brez konca in kraja; govoričiti komu o čem ~ poslušalcem o dolžnostih
  10. govorílen -lna -o (ı̑) govorílni -a -o (ı̑) ~i organi
  11. govorílnica -e ž (ı̑) ~ za obiske; telefonska ~
  12. govorílnik -a m (ı̑) |priprava|
  13. govorílo -a s (í) |megafon|; neobč. vnetje govoril govorilnega organa
  14. govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
  15. govorjèn -êna -o (ȅ é é) govorjêni -a -o (é) ~ jezik govorjênost -i ž, pojm. (é)
  16. govorjêno povdk. (é) Odkrito ~, fant ni pošten
  17. govorljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) ~ dramski dialog govorljívost -i ž, pojm. (í)
  18. ● govórnica -e ž (ọ̑) govorniški oder
  19. govórnik -a m, člov. (ọ̑) slavnostni ~ govórnica -e ž, člov. (ọ̑) govórničin -a -o (ọ̑)
  20. govórniški -a -o (ọ̑) ~ oder
  21. govórništvo -a s, pojm. (ọ̑) grško ~
  22. govorún -a m, člov. (ȗ) slabš. |govorec, govoreči| govorúnka -e ž, člov. (ȗ) slabš. |govorka|
  23. govorúnstvo -a s, pojm. (ȗ) slabš. |vsebinsko prazno govorjenje|
  24. Góya -e in Góya -a [ja] m, druga oblika z -em oseb. i. (ọ́; ọ́) |španski slikar| Góyev -a -o (ọ́), ●Góyin -a -o (ọ́)
  25. góyevski -a -o [je] (ọ̑) ~i vojni motivi
  26. gòzd gôzda tudi gózd -a m, mn. gozdôvi -ôv tudi gôzdi tudi gózdi -ov (ȍ ó; ọ̑) hrastov ~; voj. žarg. imeti sina v ~u pri partizanih; poud. ~ dimnikov |množica|
  27. Gòzd Gôzda m, zem. i. (ȍ ó) na ~u góški -a -o (ọ̑) Gožàn -ána in Gožán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Gožánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  28. gozdár -ja m z -em člov. (á) gozdárka -e ž, člov. (á) gozdaríca -e ž, člov. (í) star. gozdarjeva žena gozdárjev -a -o (á) gozdaríčin -a -o (ı̑) star.
  29. gozdáriti -im nedov. gozdárjenje (á ȃ) ~ pozimi
  30. gozdárski -a -o (á) ~ strokovnjak
  31. gozdárstvo -a s, pojm. (ȃ)
  32. gôzdek -dka tudi gózdek -dka m (ó; ȏ; ọ̑) manjš.
  33. gózden -dna -o in gôzden -dna -o (ọ̑; ó) gózdni -a -o in gôzdni -a -o (ọ̑; ó) ~i sadeži
  34. gozdìč -íča tudi gózdič -a m z -em (ı̏ í; ọ̑) manjš.
  35. gozdíček -čka m (ı̑) manjš.; poud. |gozd|
  36. gozdíti -ím in gózditi -im nedov. gôzdi -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít in -it, -èn -êna in -en -ena; gozdênje in gózdenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ı̑ í; ọ́; ọ̑) kaj ~ toporišče pri sekiri; alp. gvozditi
  37. Gòzd - Martúljek Gôzda - -jka m, zem. i. (ȍ - ȗ ó - ȗ) v ~u - ~u gozdmartúljski -a -o (ȗ) Gozdmartúljčan -a m, preb. i. (ȗ) Gozdmartúljčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
  38. gózdnat -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~ kraj gózdnatost -i ž, pojm. (ọ̑)
  39. gozdník -a m, člov. (í) neobč. |prebivalec; skrivač| gozdníca -e ž, člov. (í) neobč. gozdníčin -a -o (ı̑) neobč.
  40. gózdno.. in gôzdno.. prvi del podr. zlož. (ọ̑; ó) gózdnogospodárski, gózdnouredítven
  41. gózdnogojítven -a -o in gôzdnogojítven -a -o (ọ̑ı̑; óı̑) gózdnogojítveni -a -o in gôzdnogojítveni -a -o (ọ̑ı̑; ȏı̑) ~ načrt
  42. gózdnogospodárski -a -o in gôzdnogospodárski -a -o (ọ̑á; óá) ~ načrt
  43. gózdnovárstven -a -o in gôzdnovárstven -a -o (ọ̑ȃ; ȏȃ) gózdnovárstveni -a -o in gôzdnovárstveni -a -o (ọ̑ȃ; ȏȃ) ~o načrtovanje
  44. gozdovít -a -o; bolj ~ (ı̑) star. gozdnat: ~ svet
  45. gozdôvje -a s, skup. (ȏ) poud. |gozdovi|
  46. gozdôvnik -a m, člov. (ȏ) |skavt| gozdôvnica -e ž, člov. (ȏ) |skavtinja| gozdôvničin -a -o (ȏ)
  47. gozdôvniški -a -o (ȏ) |skavtski|: ~a pravila
  48. gozdôvništvo -a s, pojm. (ȏ) |skavtstvo|: razvoj ~a
  49. góž 1 -a m z -em živ. (ọ́; ọ̑) |kača|
  50. góž 2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ı̑) |vez za povezavo obeh delov cepca|: vtakniti oje v ~

   27.501 27.551 27.601 27.651 27.701 27.751 27.801 27.851 27.901 27.951  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA