Slovenski pravopis 2001
b (27.701-27.750)
-
Gót -a m, preb. i. (ọ̑) |pripadnik germanskega plemena| Gótinja -e ž, preb. i. (ọ̑) Góti -ov m mn., preb. i. (ọ̑) |pleme| gótski -a -o (ọ̑)
-
Goteníca -e ž, zem. i. (í) |kraj na Kočevskem|: v ~i goteníški -a -o (í) Goteníčan -a m, preb. i. (í) Goteníčanka -e ž, preb. i. (í)
-
Gótha -e [gota] ž, zem. i. (ọ́) |nemško mesto|: v ~i góthčanski -a -o (ọ́) Góthčan -a m, preb. i. (ọ́) Góthčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
-
gótica -e ž, pojm. (ọ̑) |pisava|
-
gótik -a m, člov. (ọ́) redk. gotski umetnik
-
gótika -e ž, pojm. (ọ́) pozna ~
-
gotizácija -e ž, pojm. (á) ~ romanske cerkve
-
gotizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; gotizíranje (ı̑) kaj ~ romansko cerkev
-
gotlándij -a m z -em pojm. (á) geol. |doba silurja|
-
gotòv -ôva -o; bolj ~ (ȍ ó ó) ~ uspeh; biti ~; knj. pog. Pojdimo, sem že ~ napravljen, oblečen; knj. pog. gotov koga/česa biti ~ zmage prepričan v zmago; biti ~, da se kaj ne bo zgodilo natančno vedeti gotôvi -a -o (ó) ~e jedi; publ. ~i ljudje zmeraj kritizirajo → določeni, nekateri gotôvo -ega s, pojm. (ó) ne vedeti nič ~ega o čem; star. imeti precej ~ega pod palcem gotovine gotôvost -i ž, pojm. (ó)
-
Gótovac -vca m z -em oseb. i. (ọ̑) |hrvaški skladatelj| Gótovčev -a -o (ọ̑)
-
gotovína -e ž (í) prodajati za ~o; plačati v ~i
-
gotovínski -a -o (ı̑) ~o plačilo
-
Gotôvlje -velj [və] ž mn., zem. i. (ȏ ó) v ~ah gotôveljski -a -o [və] (ó) Gotovljàn -ána in Gotovlján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Gotôvljanka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
gotôvo 1 nač. prisl. (ó) Glas mu je zvenel ~ in mirno; Na ta način se da najbolj ~ odkriti resnico
-
gotôvo 2 povdk. (ó) ~ je, da bi o tem morali govoriti javno
-
gotôvo 3 soglaš. člen. (ó) To bo ~ držalo; Počakaj me, ~ pridem; Vrnem vam z obrestmi, ~
-
gótščina -e ž, pojm. (ọ̑) |jezik|
-
Göttingen -a [gét] m, zem. i. (ẹ̑) |nemško mesto|: v ~u göttingenski -a -o (ẹ̑) Göttingenčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Göttingenčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
-
Góttsched -a [gotšed-] m, oseb. i. (ó) |nemški znanstvenik in pisatelj|
-
gouda -e [gáu̯da] ž, snov. (ȃ); gl. gavda
-
Gouda -e [gôu̯da] ž, zem. i. (ȏ) |nizozemsko mesto|: v ~i goudski -a -o (ȏ) Goudčan -a m, preb. i. (ȏ) Goudčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
-
Gounód -a [guno -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ọ̑) |francoski skladatelj| Gounódev -a -o in Gounódov -a -o [-ev-] (ọ̑; ọ̑)
-
govéd -i ž (ẹ̑) govedo
-
govédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) |rejec|; slabš. Ne meni se za tega ~a |nerodnega, surovega človeka| govédarica -e ž, člov. (ẹ̑) govédarjev -a -o (ẹ̑) govédaričin -a -o (ẹ̑)
-
govedarína -e ž (í) |plačilo|
-
govedáriti -im nedov. govedárjenje (á ȃ) neobč. |pasti govedo|
-
govédarski -a -o (ẹ̑) ~ poklic; slabš. ~o govorjenje |nerodno, surovo|
-
govédarstvo -a s, pojm. (ẹ̑) zastar. govedoreja
-
govédast -a -o; bolj ~ (ẹ̑) zmer. Ti govedo ~o
-
govédina -e ž, snov. (ẹ̑) kuhana ~; števn., člov., slabš. Tako ~o težko srečaš |nerodnega, surovega človeka|
-
govédo -a s (ẹ̑) čreda goved; skup. rediti ~o; člov., slabš. Pusti to ~ pri miru |nerodnega, surovega človeka|
-
govedo.. prvi del podr. zlož. govedorêja
-
govedorêja -e ž, pojm. (ȇ) donosna ~
-
govedorêjec -jca m z -em člov. (ȇ) govedorêjka -e ž, člov. (ȇ) govedorêjčev -a -o (ȇ)
-
govedorêjski -a -o (ȇ) ~a farma
-
govêjak -a m (ȇ) |iztrebek|
-
govêji -a -e (é; ȇ) ~ zrezek
-
Govékar -ja m z -em oseb. i. (ẹ̑) |slovenski pisatelj| Govékarjev -a -o (ẹ̑)
-
govekarjánstvo -a s, pojm. (ȃ) kritika ~a
-
govnáč -a m z -em živ. (á) |hrošč|; člov., nizk. Le kaj si domišlja ta ~ |neprijeten, zoprn človek| govnáčev -a -o (á)
-
govnáčka -e ž (ȃ) |ptič|
-
gôvnast -a -o; bolj ~ (ó) ~e roke
-
govnáški -a -o; bolj ~ (á) ~o ritje po blatu; slabš. ~e šale |robate, grde|
-
gôvno -a s, snov. (ó) kozje ~; nizk. Ne razburjaj se zaradi takega ~a |malovrednega, nepomembnega človeka|
-
govno.. prvi del podr. zlož. govnobŕbec
-
gôvor 1 -a m, pojm. (ȏ) spoznati koga po ~u; obrniti ~ drugam pogovor; otroški ~ |jezik|; knj. pog. imeti, neknj. pog. držati ~ govoriti; števn. izdati ~e v knjigi
-
gôvor 2 -a povdk. (ȏ) O tem bo še ~, ○~a prihodnjič |se bo govorilo|; poud. Ni ~a, da bi ga še čakal |Ne bom ga več čakal|
-
govoráč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko govori| govoráčka -e ž, člov. (ȃ) slabš. govoráčev -a -o (á) slabš.
-
govoránca -e ž (ȃ) slabš.: predsednikova dolga ~ |govor|; biti sit njegovih govoranc |razvlečenega govorjenja|
27.451 27.501 27.551 27.601 27.651 27.701 27.751 27.801 27.851 27.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani