Slovenski pravopis 2001

b (27.401-27.450)


  1. goràt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ svet; poud. ~i morski valovi gorátost -i ž, pojm. (á)
  2. Górazd -a m, oseb. i. (ọ́)
  3. Góražde -a s, zem. i. (ọ́) |bosensko mesto|: v ~u góraždovski -a -o (ọ́) Góraždan -a m, preb. i. (ọ̑) Góraždanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  4. górca -e ž (ọ̑) pokr. štaj. vinograd
  5. gorčíca -e tudi górčica -e ž (í; ọ̑) |rastlina|; snov. klobasa z ~o
  6. gorčíčar -ja m z -em člov. (ı̑) |izdelovalec| gorčíčarica -e ž, člov. (ı̑) gorčíčarjev -a -o (ı̑) gorčíčaričin -a -o (ı̑)
  7. gorčíčast -a -o tudi górčičast -a -o; bolj ~ (í; ọ̑) ~ okus
  8. gorčíčen -čna -o tudi górčičen -čna -o (ı̑; ọ̑) gorčíčni -a -o tudi górčični -a -o (ı̑; ọ̑) ~ obliž gorčíčnost -i tudi górčičnost ž, pojm. (ı̑; ọ̑)
  9. gorčíčnica -e ž (ı̑) |posoda|
  10. gorčíčno tudi górčično primer. prisl. (ı̑; ọ̑) ~ rumena barva
  11. Górdan -a m, oseb. i. (ọ́) Górdana -e ž, oseb. i. (ọ́)
  12. Gôre Gôr ž mn., zem. i. (ó ȏ) v ~ah gôrski -a -o in gorjánski -a -o (ó; á; ȃ) Gorjàn -ána in Gorján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Gorjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  13. gôrec -rca in górec -rca m z -em člov. (ó; ȏ; ọ̑) neobč. gorjanec gôrka -e ž, člov. (ó) neobč. gorjanka gôrčev -a -o in górčev -a -o (ó; ȏ; ọ̑) neobč.
  14. gorèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ kup sena; pesn. šopek ~ega maka |ognjeno rdečega|; poud.: ~ privrženec |navdušen|; hladiti si ~a lica |razgreta|; poud. goreč za koga/kaj biti ves ~ ~ delo |navdušen|
  15. goréče mer. prisl. (ẹ́) poud. |zelo, močno|: ~ ljubiti; ~ se zavzemati za kaj
  16. goréčen -čna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) poud. ~ zagovornik |zelo navdušen| goréčnost -i ž, pojm. (ẹ́) poud.
  17. gorečíca -e ž, pojm. (í) pokr. zgaga
  18. goréčka -e ž (ẹ̑) pokr. zah. pelargonija
  19. goréčnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |zelo prizadeven, navdušen človek| goréčnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. goréčnežev -a -o (ẹ̑) poud. goréčničin -a -o (ẹ̑) poud.
  20. goréčnik -a m, člov. (ẹ̑) star. |zelo prizadeven, navdušen človek|
  21. goréčniški -a -o (ẹ̑) poud. govoriti z ~im glasom |prizadevnim, navdušenim|
  22. goréčno mer. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) poud. ~ čakati na sinovo vrnitev |zelo navdušeno|
  23. gôrek -rka -o in gorák gôrka -ó; -êjši -a -e (ó; ȃ ó ọ̑; ȇ) ~ čaj; poud. biti ~e krvi |temperamenten, živahen|; star.: izpolniti prijateljevo ~o željo |veliko|; imeti ~o srce za reveže |biti dober, usmiljen|; poud. gorek komu biti ~ sosedu |nenaklonjen, sovražen|; Juha je še ~a gôrka -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud.: povedati komu nekaj ~ih |zelo ga ošteti|; prisoliti komu par ~ih |dati mu nekaj klofut| gôrko -ega s, pojm. (ó) biti na ~em; snov. pojesti kaj ~ega |toplo jed| gôrkost -i ž, pojm. (ó)
  24. gôren -rna -o (ó; ȏ) gorski gôrni -a -o (ó; ȏ) ~ vrh
  25. Gorénc -nca m z -em oseb. i., psp (ẹ́) Gorénčevka -e ž, oseb. i. (ẹ́) ljud. Gorénčev -a -o (ẹ́)
  26. Gorénja vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ẹ́ ȃ  ẹ́ í) gorenjeváški -a -o (á; ȃ) Gorenjevaščàn -ána in Gorenjevaščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Gorenjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  27. Gorênje -a s, stvar. i. (é) |tovarna|
  28. gorénjec 1 -jca m z -em člov. (ẹ́) navade ~ev |prebivalcev gornjega konca vasi|
  29. gorénjec 2 -jca m z -em živ. (ẹ́) knj. pog. gorenjski nagelj
  30. Gorénje Pólje -ega -a s, zem. i. (ẹ́ ọ̑  ẹ̑ ọ̑) na ~em ~u gorenjepóljski -a -o in póljski -a -o (ọ̑; ọ̑) Gorenjepóljčan -a in Póljčan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑) Gorenjepóljčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  31. gorénji -a -e tudi górenji -a -e (ẹ́; ẹ̑; ọ̑) zastar. zgornji: ~ konec vasi
  32. gorénjka -e ž (ẹ́) prakt.sp.: peljati se po ~i po avtocesti na Gorenjskem; posladkati se z ~o s čokolado tovarne Gorenjka
  33. Gorénjka -e ž, stvar. i. (ẹ́) |tovarna čokolade|
  34. Gorénjska -e ž, zem. i. (ẹ́) v ~i na Gorenjskem gorénjski -a -o (ẹ́) Gorénjec -jca m z -em preb. i. (ẹ́) Gorénjka -e ž, preb. i. (ẹ́) Gorénjčev -a -o (ẹ́)
  35. Gorénjsko -ega s, zem. i. (ẹ́) na ~em gorénjski -a -o (ẹ́)
  36. gorénjstvo -a s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) prvine ~a v besedilu
  37. gorénjščina -e ž, pojm. (ẹ́) |narečje|
  38. goréti -ím nedov. gôri -íte, -èč -éča; gôrel -éla; gorênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Suha drva dobro ~ijo; Žarnica ne ~i več; poud. goreti od česa ~ ~ nestrpnosti, sovraštva |biti zelo nestrpen, poln sovraštva|; poud. goreti za koga/kaj ~ ~ šport |zelo se zavzemati, navduševati|; brezos. V štedilniku ves dan ~i; poud. Otrok je bolan, ves ~i |je razgret, ima vročino|
  39. Górgij -a m z -em im. tudi Górgias [ija] oseb. i. (ọ́) |grški filozof| Górgijev -a -o (ọ́)
  40. gorgóna -e ž, člov. (ọ̑) |grško bajeslovno bitje|
  41. gorgónski -a -o (ọ̑) izobr. ~ obraz
  42. gorgonzóla -e ž, snov. (ọ̑) |sir|
  43. gorgonzólen -lna -o (ọ̑) gorgonzólni -a -o (ọ̑) ~ preliv
  44. gorgonzólski -a -o (ọ̑) ~ sir
  45. gôri mestov. prostor. prisl. (ó) biti ~; daleč, visoko ~; ~ v bregu
  46. goríca -e ž (í) pokr. vzh.: obdelovati ~o vinograd; živeti v ~ah |v gričevnati pokrajini|; star. hrib, grič
  47. Goríca -e ž, zem. i. (í) |mesto v severni Italiji|: v ~i goríški -a -o (í) Goričàn -ána in Goričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Goričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  48. Goríca pri Slívnici -e ~ ~ ž, zem. i. (í í) v ~i ~ ~ goríški -a -o (í) Goričàn -ána in Goričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Goričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  49. goričàn -ána in goričán -a m, člov. (ȁ á; ȃ) pokr. vzh. gorenjec, gorjanec goričánka -e ž, člov. (ȃ) pokr. vzh. gorenjka, gorjanka
  50. Goričàn -ána in Goričán -a m, oseb. i., psp (ȁ á; ȃ) Goričánka -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.

   27.151 27.201 27.251 27.301 27.351 27.401 27.451 27.501 27.551 27.601  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA