Slovenski pravopis 2001

b (2.701-2.750)

  1. bránje -a s, pojm. (á; ȃ) ~ knjig; števn. mladinsko ~ |književnost|
  2. bránjen -a -o (á) ~a postojanka; šport. žarg. dobro ~a žoga bránjenost -i ž, pojm. (á)
  3. bránjevec -vca m z -em člov. (á) kupovati pri ~ih bránjevka -e ž, člov. (á) bránjevčev -a -o (á)
  4. Bránko -a, ○-ta m, oseb. i. (ȃ) Bránka -e ž, oseb. i. (ȃ) Bránkov -a -o, ○-tov -a -o (ȃ)
  5. branljív -a -o (í; ı̑ í í) lahko ~ prehod; šport. žarg. težko ~ napad ubranljiv branljívost -i ž, pojm. (í)
  6. brano.. prvi del podr. zlož. branovlék
  7. branovlék -a m (ȇ) pokr. vzh. prečka
  8. bránža -e ž (ȃ) slabš. Saj so vsi iste ~e |vrste|; žarg. stroka, panoga
  9. bránžen -žna -o (ȃ) žarg. panožen bránžni -a -o (ȃ) ~ sporazum bránžnost -i ž, pojm. (ȃ) žarg. panožnost
  10. Brasília -e [brazilija] ž, zem. i. (í; ı̑) |glavno mesto Brazilije| brasílijski -a -o (í; ı̑) Brasílijčan -a m, preb. i. (í; ı̑) Brasílijčanka -e ž, preb. i. (í; ı̑)
  11. Bráslovče -ovč ž mn., zem. i. (á) v ~ah bráslovški -a -o (á) Bráslovčan -a m, preb. i. (á) Bráslovčanka -e ž, preb. i. (á)
  12. Braşôv -a [ašo] m, zem. i. (ȏ) |romunsko mesto|: v ~u braşôvski -a -o (ȏ) Braşôvčan -a m, preb. i. (ȏ) Braşôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
  13. bráška -e ž, snov. (ȃ) |oglje|
  14. brášno -a s, snov. (á) star. popotnica
  15. bràt bráta m, člov., im. mn. brátje tudi bráti (ȁ á) mlajši ~; ~ njegove žene; Podobna sta si kakor ~ ~u; samostanski ~; manjši ~je frančiškani; izobr. solunska ~a Ciril in Metod; poud. To je med ~i vredno toliko |ima zmerno, primerno ceno|; vznes.: ~je Čehi; biti komu ~ po duhu; ~a v nesreči
  16. brátec -tca m z -em člov. (ȃ) manjš.; ljubk. |brat|; šalj. vinski ~ |k pitju nagnjen človek|; sleng. topli ~ homoseksualec brátčev -a -o (ȃ)
  17. brátev -tve ž, pojm. (ȃ) pokr. vzh. trgatev
  18. bráti bêrem nedov., 3. os. mn., privzdig. beró, -i -íte, -óč; brál -a, brát, brán -a; bránje; (bràt) (á é) znati ~ in pisati; publ. evropski (beri: zahodni) modernizem |razumi, to je|; brati komu kaj ~ otrokom pravljice; ~ knjigo; ~ usodo iz kart, zvezd, z dlani; neobč. ~ rože, suhljad nabirati, trgati
  19. Brátina -e in Brátina -a m, oseb. i., psp (ȃ; ȃ) Brátinovka -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud. Brátinov -a -o (ȃ), ●Brátinin -a -o (ȃ)
  20. Brátislava -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Slovaške|: v ~i brátislavski -a -o (ȃ) Brátislavčan -a m, preb. i. (ȃ) Brátislavčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  21. brátiti se -im se nedov. -èč se -éča se; -en -ena; brátenje (á ȃ) z/s kom ~ ~ s pijanci brátiti -im (á ȃ) privzdig. koga Usoda je bratila ljudi |notranje, čustveno povezovala|
  22. Brátko -a, ○-ta m, oseb. i. (ȃ) |slovenski publicist| Brátkov -a -o, ○-tov -a -o (ȃ)
  23. brato.. prvi del podr. zlož. bratomòr, bratoljúben
  24. bratoljúben -bna -o; bolj ~ (ú; ú ȗ ú) biti plemenit in ~ bratoljúbnost -i ž, pojm. (ú)
  25. bratoljúbje -a s, pojm. (ȗ)
  26. bratomòr -ôra m, pojm. (ȍ ó) Kajnov ~
  27. bratomóren -rna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) poud. Ta vojna je ~a |med pripadniki istega naroda| bratomórni -a -o (ọ́) ~o dejanje bratomórnost -i ž, pojm. (ọ́)
  28. bratomorílec -lca [u̯c] m z -em člov. (ı̑) duševnost ~a bratomorílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) bratomorílčev -a -o [u̯č] (ı̑)
  29. bratomorílen -lna -o (ı̑) bratomoren bratomorílnost -i ž, pojm. (ı̑) bratomornost
  30. bratomórstvo -a s, pojm. (ọ̑) ~ v zadnji vojni
  31. brátovski -a -o (á) ~a ljubezen; poud. ~a cena |zmerna, primerna| po brátovsko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ skrbeti za koga
  32. brátovsko primer. prisl. (á) ~ razdeliti kaj
  33. brátovščina -e ž (á) cerkvena ~; poud.: pivska ~ |druščina|; zelena ~ |lovci|; knj. pog. piti ~o začeti se tikati
  34. brátovščinar -ja m z -em člov. (á) član bratovščine brátovščinarjev -a -o (á)
  35. brátranček -čka tudi bratránček -čka m, člov. (á; ȃ) manjš.; ljubk. |bratranec|
  36. brátranec -nca tudi bratránec -nca m z -em člov. (á; ȃ) ~ po materi; mali, mrzli ~ brátrančev -a -o tudi bratránčev -a -o (á; ȃ)
  37. brátski -a -o (ȃ) ~ pozdrav; publ. ~ narod brátskost -i ž, pojm. (ȃ)
  38. brátsko primer. prisl. (ȃ) ~ si deliti bratovsko
  39. brátstvo -a s, pojm. (ȃ) ~ vseh ljudi
  40. Brátuša -e in Brátuša -a m, druga oblika z -em oseb. i., psp (ȃ; ȃ) Brátuševka -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud. Brátušev -a -o (ȃ), ●Brátušin -a -o (ȃ)
  41. brátva -e ž, pojm. (ȃ); gl. bratev
  42. bráunov in Bráunov -a -o [u̯n] (á; ȃ) ~a elektronka
  43. Bráunschweig -a [brau̯nšvajg-] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u bráunschweigovski -a -o (ȃ) Bráunschweigovčan -a m, preb. i. (ȃ) Bráunschweigovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  44. brávec -vca m z -em živ. (á) star. oven brávka -e ž (á) star. ovca
  45. bravína -e ž, snov. (í) star. ovčetina
  46. brávo razpolož. medm. (ȃ) Tako je, ~
  47. bravúra -e ž, pojm. (ȗ) izobr.: v boju pokazati ~o pogumnost, drznost; vrhunska ~ izvajanja skladbe tehnična dovršenost; števn., izobr. izvajati ~e na trapezu spretnosti
  48. bravúren -rna -o; bolj ~ (ȗ) izobr.: ~a izvedba tehnično dovršena; ~o dejanje pogumno, drzno bravúrnost -i ž, pojm. (ȗ) izobr.
  49. bravurózen -zna -o; bolj ~ (ọ̑) izobr. ~a izvedba tehnično dovršena bravuróznost -i ž, pojm. (ọ̑) izobr. tehnična dovršenost
  50. brázda -e ž (á) izorati ~o; ~ na dlani črta

   2.451 2.501 2.551 2.601 2.651 2.701 2.751 2.801 2.851 2.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA