Slovenski pravopis 2001
b (26.251-26.300)
-
genea.. prvi del podr. zlož. |rod, pleme, rojstvo| genealóg, genealogíja, geneanomíja
-
genealóg -a m, člov. (ọ̑) rodoslovec genealóginja -e ž, člov. (ọ̑) rodoslovka
-
genealogíja -e ž, pojm. (ı̑) raziskati ~o pisatelja |izvor rodu|; rodoslovje
-
genealóški -a -o (ọ̑) rodosloven: ~e raziskave
-
generácija -e ž (á) rod: vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše ~e; zgoditi se eno ~o pozneje
-
generacíjski -a -o (ı̑) ~a nasprotja generacíjskost -i ž, pojm. (ı̑)
-
generál -a m, člov. (ȃ) napredovati v ~a; slabš. ~ brez armade |voditelj, politik brez privržencev| generálica -e ž, člov. (ȃ) star. generalova žena generálka -e ž, člov. (ȃ) star. generalova žena generáličin -a -o (ȃ) star.
-
generál.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |glaven, vrhoven, vodilen| generálmajór, generálpolkôvnik
-
generalát -a m (ȃ) zgod. |ozemlje|
-
generálen -lna -o (ȃ) Ta pojav je ~ splošen generálni -a -o (ȃ) glasb. ~ bas; ~ direktor glavni direktor; ~a stavka splošna stavka; poud. ~o čiščenje stanovanja |glavno, vsestransko čiščenje| generálni -ega m, člov. (ȃ) prakt.sp. govoriti z ~im z generalnim direktorjem generálna -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) avt. žarg. dati avto v ~o v generalno popravilo generálnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
Generálić -a [ič] m z -em oseb. i. (á) |hrvaški slikar| Generálićev -a -o (á)
-
generálije -ij ž mn. (á ȃ) osebni podatki
-
generalísim -a m, člov. (ı̑) |najvišja vojaška stopnja|
-
generalitéta -e ž, skup. (ẹ̑) generalski zbor, generali
-
generalizácija -e ž, pojm. (á) posplošitev, posploševanje
-
generalizíran -a -o (ı̑) preveč ~e predstave o čem posplošene generalizíranost -i ž, pojm. (ı̑) posplošenost
-
generalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; generalizíranje (ı̑) posplošiti, posploševati: kaj nekritično ~ izkušnje
-
generálka -e ž (ȃ) |zadnja vaja pred premiero; topografska karta|
-
generállájtnant -a m, člov. (ȃá)
-
generálmajór -ja m z -em člov. (ȃọ̑) generálmajórka -e ž, člov. (ȃọ̑) generálmajórjev -a -o (ȃọ̑)
-
generálno nač. prisl. (ȃ) ~ popraviti avto
-
generálpòdpolkôvnik -a m, člov. (ȃȍȏ) generálpòdpolkôvnica -e ž, člov. (ȃȍȏ) generálpòdpolkôvničin -a -o (ȃȍȏ)
-
generálpolkôvnik -a m, člov. (ȃȏ) generálpolkôvnica -e ž, člov. (ȃȏ) generálpolkôvničin -a -o (ȃȏ)
-
generálporóčnik -a m, člov. (ȃọ̑) generálporóčnica -e ž, člov. (ȃọ̑) generálporóčničin -a -o (ȃọ̑)
-
generálski -a -o (ȃ) ~a uniforma
-
generálstvo -a s, pojm. (ȃ) doseči ~
-
generatíven -vna -o (ı̑) biol. ploditven generatívni -a -o (ı̑) ~i organi; ~o razmnoževanje rastline spolno razmnoževanje; jezikosl. ~a slovnica tvorbena slovnica generatívnost -i ž, pojm. (ı̑)
-
generátor -ja m z -em (ȃ) električni ~
-
generátorski -a -o (ȃ) ~ plin
-
genêričen -čna -o (é) genêrični -a -o (é) ~e lastnosti rodovne lastnosti genêričnost -i ž, pojm. (é)
-
genêrično ozirn. prisl. (é) ~ določen rodovno
-
generírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; generíranje (ı̑) kaj neobč. Turizem ~a nova delovna mesta poraja, ustvarja; rač. ~ podatke; jezikosl. ~ povedi tvoriti generírati se -am se (ı̑) neobč. globina, v kateri se ~ajo potresi nastajajo
-
Genet -a [žené -êja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ẹ̑ ȇ) |francoski pisatelj| Genetev -a -o in Genetov -a -o [-ev-] (ȇ; ȇ)
-
genétičen -čna -o (ẹ́) ~a povezanost med pojavoma razvojna, izvorna genétični -a -o (ẹ́) ~a razlaga; biol. ~a mutacija genska mutacija genétičnost -i ž, pojm. (ẹ́)
-
genétično ozirn. prisl. (ẹ́) biti ~ povezan s čim razvojno, izvorno
-
genétik -a m, člov. (ẹ́) genétičarka -e ž, člov. (ẹ́)
-
genétika -e ž, pojm. (ẹ́) molekularna ~
-
genétski -a -o (ẹ̑) ~ inštitut; ~e spremembe genske spremembe genétskost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
genétsko ozirn. prisl. (ẹ̑) ~ zanimive spremembe
-
Géneza -e ž, stvar. i. (ẹ̑) |Prva Mojzesova knjiga|
-
genéza -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ bolezni izvor, razvoj; ~ literarnega dela nastanek
-
Genezarét -a m, zem. i. (ẹ̑) |svetopisemska pokrajina ob Galilejskem jezeru| genezaréški -a -o (ẹ̑) Genezaréčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Genezaréčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
-
geniálec -lca [ija] m z -em člov. (ȃ) poud. |genialen človek| geniálka -e [ija] ž, člov. (ȃ) poud. geniálčev -a -o [ija] (ȃ) poud.
-
geniálen -lna -o [ija]; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ slikar; poud. ~a misel |zelo izvirna, ustvarjalna| geniálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)
-
geniálno [ija] nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ dokazati hipotezo
-
génij -a m z -em člov. (ẹ́) biti ~; umetniški ~; iron. To neumnost je lahko naredil samo tak ~, kot je on; pojm., neobč. izpričati svoj ustvarjalni ~ duh génijka -e ž, člov. (ẹ́) génijev -a -o (ẹ́)
-
..geníja drugi del podr. zlož. (ı̑) |nastanek| embriogeníja, geogeníja
-
genitálen -lna -o (ȃ) spolen genitálni -a -o (ȃ) ~e žleze
-
genitálije -ij ž mn. (á ȃ) spolovila
-
génitiv -a m (ẹ̑) jezikosl. rodilnik: ~ zanikanja
26.001 26.051 26.101 26.151 26.201 26.251 26.301 26.351 26.401 26.451
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani