Slovenski pravopis 2001
b (23.351-23.400)
-
epicikloída -e ž (ı̑) geom. |krivulja|
-
épičen -čna -o (ẹ́) epski épični -a -o (ẹ́) ~a pesem épičnost -i ž, pojm. (ẹ́) epskost
-
Epidáver -vra m, im. tudi Epidávros zem. i. (ȃ) |antično grško mesto|: v ~u epidávrski -a -o (ȃ)
-
epidémičen -čna -o (ẹ́) Bolezen je zavzela ~ obseg epidémični -a -o (ẹ́) zdrav. ~ hepatitis epidémičnost -i ž, pojm. (ẹ́)
-
epidémično nač. prisl. (ẹ́) Bolezen se pojavlja ~
-
epidemíja -e ž, pojm. (ı̑) ~ gripe; nevarnost hudih epidemij |nalezljivih bolezni|; poud. ~ požarov |možična pojavitev|
-
epidemio.. [ijo] prvi del podr. zlož. |epidemija| epidemiológ, epidemiologíja
-
epidemiológ -a [ijo] m, člov. (ọ̑) zdravnik ~ epidemiológinja -e [ijo] ž, člov. (ọ̑)
-
epidemiologíja -e [ijo] ž, pojm. (ı̑) |veda|
-
epidemiolóški -a -o [ijo] (ọ̑) ~a raziskava epidemiolóškost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑)
-
epidêrm -a m (ȇ) povrhnjica
-
epidêrma -e ž (ȇ) povrhnjica
-
epidermálen -lna -o (ȃ) povrhnjičen epidermálni -a -o (ȃ) ~a tvorba epidermálnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
epidêrmen -mna -o (ȇ) povrhnjičen epidêrmni -a -o (ȇ) ~a tvorba epidêrmnost -i ž, pojm. (ȇ)
-
epidêrmis -a m (ȇ); gl. epiderm
-
epidiaskóp -a tudi epidiaskòp -ópa [ija] m (ọ̑; ȍ ọ́) |priprava za projiciranje neprozornih slik|
-
epifaníja -e ž, pojm. (ı̑) ver. razglašenje Gospodovo
-
epifenomén -a m (ẹ̑) sopojav
-
epifít -a m (ı̑) rastl. ( priraslika)
-
epifíza -e ž (ı̑) anat. ( češerika)
-
epífora -e ž (ı̑) slovstv. |ponovitev na koncu verzov|
-
epigenétski -a -o (ẹ̑) biol. |pozneje nastali|: ~ razvoj epigenétskost -i ž, pojm. (ẹ̑) biol.
-
epigenéza -e ž, pojm. (ẹ̑) biol.
-
epiglótis -a m (ọ̑) anat. poklopec; jezikosl. zaklopec
-
epigón -a m, člov. (ọ̑) Cankarjev ~ posnemovalec epigónka -e ž, člov. (ọ̑) posnemovalka
-
epigónski -a -o; bolj ~ (ọ̑) posnemovalen: ~ pisatelj epigónskost -i ž, pojm. (ọ̑) posnemovalnost
-
epigónstvo -a s, pojm. (ọ̑) pri pisanju se nagibati v ~ v posnemanje
-
epigráf -a m (ȃ) |kratek izrek, napis|
-
epigráfik -a m, člov. (á) epigráfikinja -e ž, člov. (á)
-
epigráfika -e ž, pojm. (á) rimska ~
-
epigráfski -a -o (ȃ) ~ spomeniki epigráfskost -i ž, pojm. (ȃ)
-
epigrám -a m (ȃ) slovstv. ( puščica)
-
epigramátičen -čna -o (á) ~ članek |jedrnat in duhovit| epigramátični -a -o (á) ~ slog epigramski slog
-
epigramátik -a m, člov. (á) epigramátičarka -e ž, člov. (á)
-
epigramátika -e ž, pojm. (á) slovstv. |epigramsko slovstvo|
-
epigrámski -a -o (ȃ) ~ slog epigrámskost -i ž, pojm. (ȃ)
-
épik -a m, člov. (ẹ́) pripovednik épikinja -e ž, člov. (ẹ́) pripovednica
-
épika -e ž, pojm. (ẹ́) pripovedništvo; skup. junaška ~ |epi|
-
epikánt -a m (ȃ) anat. |kožna guba|
-
epikontinentálen -lna -o (ȃ) ‹ obcelinski› epikontinentálni -a -o (ȃ) ~ pas epikontinentálnost -i ž, pojm. (ȃ) ‹ obcelinskost›
-
Epikúr -ja m z -em oseb. i. (ȗ) |grški filozof| Epikúrjev -a -o (ȗ)
-
epikurêjec -jca m z -em člov. (ȇ) filozofija ~ev; poud. strasten ~ |uživač| epikurêjka -e ž, člov. (ȇ) poud. epikurêjčev -a -o (ȇ)
-
epikurêjski -a -o (ȇ) ~a filozofija; poud. ~o življenje |uživaško| epikurêjskost -i ž, pojm. (ȇ)
-
epikurêjstvo -a s, pojm. (ȇ) |filozofski nauk|; poud. vdati se čutnosti in ~u |uživaštvu|
-
epilácija -e ž, pojm. (á) kozm. |odstranitev dlak|
-
epilepsíja -e ž, pojm. (ı̑) božjast
-
epiléptičen -čna -o (ẹ́) božjasten: biti ~ epiléptični -a -o (ẹ́) ~ bolnik epiléptičnost -i ž, pojm. (ẹ́) božjastnost
-
epiléptik -a m, člov. (ẹ́) božjastnik epiléptičarka -e ž, člov. (ẹ́) božjastnica
-
epilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; epilíranje (ı̑) kozm. |odstranjevati|: kaj ~ dlake
-
epilóg -a m (ọ̑) slovstv. sklep; publ. Dejanje je dobilo svoj ~ na sodišču |ga je obravnavalo sodišče|
23.101 23.151 23.201 23.251 23.301 23.351 23.401 23.451 23.501 23.551
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani