Slovenski pravopis 2001
b (22.901-22.950)
-
empóra -e ž (ọ̑) um. |galerija v cerkvi|
-
empórij -a m z -em (ọ́) neobč. |trgovsko središče|
-
ÉMŠO -A m (ẹ̑) enotna matična številka občana
-
ému -ja tudi emú -ja m z -em živ. (ẹ̑; ȗ) |ptič|
-
EMÚ -ja tudi EMÚ -- m, prva oblika z -em (ȗ; ȗ) Evropska monetarna unija
-
emulácija -e ž, pojm. (á) rač. |posnemanje|
-
emulgátor -ja m z -em snov. (ȃ)
-
emulgíran -a -o (ı̑) emulgírani -a -o (ı̑) ~o olje emulgíranost -i ž, pojm. (ı̑)
-
emulgírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; emulgíranje (ı̑) |razpršiti|: kaj Detergenti ~ajo maščobo; Olje ~a v raztopini
-
emúlzija -e in emulzíja -e ž, snov. (ú; ı̑) oljna ~; občutljivost ~e na filmu
-
emulzíjski -a -o (ı̑) ~a barvila emulzíjskost -i ž, pojm. (ı̑)
-
emulzíven -vna -o (ı̑) emulzívni -a -o (ı̑) ~a sposobnost snovi emulzívnost -i ž, pojm. (ı̑)
-
èn 1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é) 1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi| 2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg 3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed 4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega| êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
-
èn 2 êna -o nedol. vrst. zaim. (ȅ é é) neknj. pog. neki: ~ moški prihaja sem; Na trgu se zbirajo ~e ženske; Bližamo se ~emu mestu êden ênega m, člov. (é) neknj. pog. ~ je umrl, ker zvoni nekdo; hoditi ~ za drugim → drug za drugim êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. neka ženska: ~ mi tipka iz rokopisa; Z ~o je bil dalj časa skupaj, pa sta se razšla êno -ega s (é) nekaj: Jaz sem hotela ~, ona pa drugo
-
èn 3 êna -o poljubn. vrst. zaim., tudi nenaglašeno (ȅ é é) neknj. pog. kak: Pridi ~ drug dan; Bi mi posodili ~o knjigo
-
en -a -o [ poudarjeno èn êna -o] nedoločni člen, neknj. pog. Vse življenje je bil ~ velik revež; Ona je pa res ~a velika reva; To so ti ~i čudaki
-
ên.. podstava izpeljanke (é) ênkrat
-
en.. podstava izpeljanke enkràt, enkrátno
-
..én 1 m. prip. obr. (ẹ̑) snov etilén
-
..én 2 -a -o prip. obr. (ẹ̑) snovnost lesén, maslén, medén, ovsén; lečén
-
..èn 1 -êna -o prip. obr. (ȅ é é) nobèn
-
..èn 2 -êna -o prip. obr. deležnika (ȅ é é) tepèn, hotèn, pokošèn, zaželèn
-
..en 1 -na -o prip. obr. 1. 'snovnost' jábolčen, maréličen 2. 'stanje' blóden, negíben 3. 'uporabnost, namenjenost' vzgójen 4. 'možnost' brálen, dopústen, kóven, premíčen, prevózen 5. 'povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava' čústven, drúžben, molítven, premostítven 6. 'jasnejša uvrstitev med pridevnike' bojéčen, čujéčen 7. 'pridevniki iz prislovov' odvèčen, opólnočen, podnéven, ponôčen, takráten
-
..en 2 -a -o prip. obr. deležnika dvígnjen, preséžen, víden, izvóljen, kŕščen
-
êna -- s (é) ~ in ~ je dve ‹1 + 1 = 2›; ~ deljeno s štiri je ena četrtina ‹1 : 4 = ¼›; poud. To je kakor enkrat ~ |samoumevno, gotovo|; zapisati številko ~ ‹1›
-
êna.. del sklopa (é) ênaindvájset, ênainpétdeset, ênainpolkrát
-
enačáj -a m z -em (ȃ) mat.
-
enáčen -a -o (ȃ) napačno ~a pojma
-
enáčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; enáčenje (á ȃ) koga/kaj ~ stroj in človeka, stroj s človekom enáčiti se -im se (á ȃ) z/s kom ~ ~ s sošolko po pridnosti
-
ênaindvájset 1 -- s (é/ȇȃ) ~ deljeno s sedem je tri ‹21 : 7 = 3›
-
ênaindvájset 2 -ih glav. štev. (é/ȇȃ) razred z ~imi učenci; igr. |hazardna igra| ênaindvájset -ih m, ž, s mn. (é/ȇȃ) prakt.sp. fant pri ~ih pri enaindvajsetih letih; delati do ~ih |do 21. ure; do 21 h; do 21.00|
-
ênaindvájseti -a -o vrstil. štev. (é/ȇȃ) ~ega junija ‹21.›; ~o stoletje |2001—2100| ênaindvájseta -e ž, rod. mn. -ih (é/ȇȃ) Pridite po ~i |po 21. uri|
-
ênainpôlkrat [u̯k] kratn. prisl. (éȏ) ~ več
-
ênainpôlúren -rna -o [ou̯] (é/ȇȏȗ) ênainpôlúrni -a -o [ou̯] (é/ȇȏȗ) ~ odmor
-
enájst 1 -- s (á) ~ in devet je dvajset ‹11 + 9 = 20›
-
enájst 2 -ih glav. štev. (á) podpisati pogodbe z ~imi igralci; voziti se ~ ur enájst -ih m, ž, s mn., člov. (á) Od ~ih so preživeli trije; nečlov. ob ~ih dopoldne |ob 11. uri; ob 11 h; ob 11.00|
-
enájst.. 1 prvi del podr. zlož. (á) enájstmétrovka, enájstúren
-
enájst.. 2 del sklopa (á) enájststo
-
enajstér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. ~o seme |enajstih vrst|; ~a vrata enajstero vrat
-
enajstérec -rca in enajstêrec -rca m z -em (ẹ̑; ȇ) |verz|
-
enajstérica -e ž (ẹ̑) nogometna ~
-
enajstéro -ih tudi enajstéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |enajst kosov, vrst|: ~ vrat; redk. šolati ~ otrok enajst
-
enájsti -a -o vrstil. štev. (á) posneti ~ prizor; ~ega marca ‹11.› enájsti -ega m (á) praznik 1. ~ega ‹11.› |1. novembra| enájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Pridite po ~ |po 11. uri; po 23. uri|
-
enajstíca -e ž (í) napisati ~o |številko enajst ‹11›|; prakt.sp. voziti se z ~o |z avtobusom številka enajst|
-
enájstič zapored. prisl. (á) ~ zadeti tarčo
-
enajstína -e ž (í) ~ dobička
-
enájstka -e ž (á; ȃ) enajstica
-
enájstkrat kratn. prisl. (á) ~ prepisati
-
enájstléten -tna -o (áẹ̑) biti ~ enájstlétni -a -o (áẹ̑) ~a šola enájstlétnost -i ž, pojm. (áẹ̑)
-
enájstmétrovka -e ž (áẹ́; áẹ̑) šport. |kazenski strel na gol|
22.651 22.701 22.751 22.801 22.851 22.901 22.951 23.001 23.051 23.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani