Slovenski pravopis 2001
b (22.701-22.750)
-
eléktrometalurgíja -e ž, pojm. (ẹ̑ı̑)
-
eléktrometalúrški -a -o (ẹ̑ȗ) ~ obrat
-
elektrométer -tra m (ẹ́) fiz. |naprava za merjenje električnega toka|
-
eléktromontêr -ja m z -em člov. (ẹ̑ȇ) eléktromontêrka -e ž, člov. (ẹ̑ȇ) eléktromontêrjev -a -o (ẹ̑ȇ)
-
eléktromotór -ja m z -em (ẹ̑ọ̑)
-
eléktromotórček -čka m (ẹ̑ọ̑) manjš.
-
eléktromotóren -rna -o (ẹ̑ọ́; ẹ̑ọ̑) eléktromotórni -a -o (ẹ̑ọ́; ẹ̑ọ̑) ~ pogon eléktromotórnost -i ž, pojm. (ẹ̑ọ̑)
-
eléktromotórski -a -o (ẹ̑ọ̑) ~a gred
-
eléktron -a m, snov. (ẹ̑) min. |samorodno zlato|; num. zlatniki iz ~a
-
elektrón -a m (ọ́) fiz.: curek ~ov; pozitivni ~ pozitron
-
elektróničen -čna -o (ọ́) elektronski elektróničnost -i ž, pojm. (ọ́) elektronskost
-
elektrónik -a m, člov. (ọ́) elektróničarka -e ž, člov. (ọ́)
-
elektrónika -e ž, pojm. (ọ́)
-
elektrónka -e ž (ọ̑) vakuumska ~
-
elektrónski -a -o (ọ̑) ~ curek; ~a glasba; ~a knjiga; ~a pošta elektrónskost -i ž, pojm. (ọ̑)
-
elektrónvólt -a m (ọ̑ọ̑) fiz. |enota|
-
eléktroosmóza -e ž, pojm. (ẹ̑ọ̑) kem.
-
eléktroozmóza -e ž, pojm. (ẹ̑ọ̑); gl. elektroosmoza
-
eléktropéč -í tudi eléktro péč ~ -i ž -pêči -- -pêči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ẹ̑) železarna z ~jo
-
eléktroplávž -a tudi eléktro plávž ~ -a m z -em (ẹ̑ȃ) kovin.
-
eléktroporcelán -a m, snov. (ẹ̑ȃ)
-
eléktroprevódnost -i ž, pojm. (ẹ̑ọ́; ẹ̑ọ̑) električna prevodnost
-
eléktrorazdelílen -lna -o (ẹ̑ı̑) eléktrorazdelílni -a -o (ẹ̑ı̑) ~a postaja
-
elektroskóp -a tudi elektroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) fiz.
-
elektroskópski -a -o (ọ̑) ~e meritve
-
eléktrostátičen -čna -o (ẹ̑á) eléktrostátični -a -o (ẹ̑á) ~ generator eléktrostátičnost -i ž, pojm. (ẹ̑á)
-
eléktrostátika -e ž, pojm. (ẹ̑á) |veda|
-
eléktrostrôjen -jna -o (ẹ̑ȏ) eléktrostrôjni -a -o (ẹ̑ȏ) ~ tehnik
-
eléktrošók -a in eléktrošòk -ôka m (ẹ̑ọ̑; ẹ̑ȍ ẹ̑ó; ẹ̑ȍ ẹ̑ȏ) psiht. zdravljenje z ~i
-
eléktrotéhničen -čna -o (ẹ̑ẹ́) eléktrotéhnični -a -o (ẹ̑ẹ́) ~ baker; ~a šola → elektrotehniška šola
-
eléktrotéhnik -a m, člov. (ẹ̑ẹ́) sodelovanje ~ov; srečanje ~ov študentov elektrotehnike eléktrotéhnica -e ž, člov. (ẹ̑ẹ́) eléktrotéhničin -a -o (ẹ̑ẹ́)
-
eléktrotéhnika -e ž, pojm. (ẹ̑ẹ́)
-
eléktrotéhniški -a -o (ẹ̑ẹ́) ~ inštitut; ~i izdelki → elektrotehnični
-
eléktroterapíja -e ž, pojm. (ẹ̑ı̑) zdrav. |zdravljenje z električnim tokom|
-
eléktrotêrmičen -čna -o (ẹ̑é) eléktrotêrmični -a -o (ẹ̑é) ~ proces eléktrotêrmičnost -i ž, pojm. (ẹ̑é)
-
elektrotermíja -e ž, pojm. (ı̑) |nauk o spreminjanju električne energije v toplotno|
-
eléktrotêrmika -e ž, pojm. (ẹ̑é) redk. elektrotermija
-
elektrotomíja -e ž, pojm. (ı̑) zdrav.
-
eléktrotrávma -e ž (ẹ̑ȃ) zdrav. |poškodbe z električnim tokom|
-
eléktrovarílec -lca tudi eléktro varílec ~ -lca [u̯c] m z -em člov. (ẹ̑ı̑) eléktrovarílka -e tudi eléktro varílka ~ -e [u̯k] ž, člov. (ẹ̑ı̑) eléktrovarílčev -a -o [u̯č] (ẹ̑ı̑)
-
eléktrovarjênje -a tudi eléktro varjênje ~ -a s, pojm. (ẹ̑é) |varjenje z električnim tokom|
-
elektrovézje -a s, pojm. (ẹ̑) elektr. električno vezje
-
eléktrovléka -e tudi eléktro vléka ~ -e ž, pojm. (ẹ̑ẹ̑)
-
elektrovòd -óda m (ȍ ọ́) ( električni vod)
-
elektrovóden -dna -o (ọ́; ọ̑) elektrovódni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ drog
-
eléktrozvéza -e tudi eléktro zvéza ~ -e ž (ẹ̑ẹ̑) inženir za ~e
-
eléktrum -a m, snov. (ẹ̑) min. |samorodno zlato|
-
elemènt -ênta m (ȅ é) ~a kisik in vodik ( prvini); voda in drugi naravni ~i; realistični ~ literarnega dela; pomemben ~ v proizvodnji dejavnik; člov., slabš. protidržavni ~i |člani družbe|
-
elementárec -rca m z -em člov. (ȃ) šol. žarg. |učitelj v prvem razredu osnovne šole| elementárka -e ž, člov. (ȃ) šol. žarg. elementárčev -a -o (ȃ) šol. žarg.
-
elementáren -rna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ izbruh strasti prvinski; ~a napaka osnovna, začetniška; pridobiti ~o znanje osnovno, temeljno elementárni -a -o (ȃ) ~ delec osnovni delec; ~ dušik; ~e nezgode naravne nezgode elementárno -ega s, pojm. (ȃ) V njem je nekaj ~ega prvinskega elementárnost -i ž, pojm. (ȃ)
22.451 22.501 22.551 22.601 22.651 22.701 22.751 22.801 22.851 22.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani