Slovenski pravopis 2001
b (22.651-22.700)
-
eléktroenergíja -e ž, pojm. (ẹ̑ı̑) elektr. žarg. električna energija
-
eléktrofakultéta -e ž (ẹ̑ẹ̑) prakt.sp. fakulteta za elektrotehniko
-
eléktrofílter -tra m (ẹ̑í) teh.
-
eléktrofíltrski -a -o (ẹ̑í) teh. ~ pepel
-
elektrofón -a m (ọ̑) |elektronsko glasbilo|
-
elektroforéza -e ž, pojm. (ẹ̑) kem. |gibanje naelektrenih delcev|
-
eléktrogospodárski -a -o (ẹ̑á) ~i objekti
-
eléktrogospodárstvo -a tudi eléktro gospodárstvo ~ -a s, pojm. (ẹ̑ȃ)
-
eléktroindustríja -e ž, pojm. (ẹ̑ı̑) |industrija električnih priprav|
-
eléktroinstalácija -e ž, pojm. (ẹ̑á); gl. elektroinštalacija
-
eléktroinstalacíjski -a -o (ẹ̑ı̑); gl. elektroinštalacijski
-
eléktroinstalatêr -ja m z -em člov. (ẹ̑ȇ); gl. elektroinštalater
-
eléktroinstalatêrski -a -o (ẹ̑ȇ); gl. elektroinštalaterski
-
eléktroinštalácija -e ž, pojm. (ẹ̑á) dokončati ~o |napeljavo|; števn. napeljati ~e
-
eléktroinštalacíjski -a -o (ẹ̑ı̑) ~ material
-
eléktroinštalatêr -ja m z -em člov. (ẹ̑ȇ) delo ~a eléktroinštalatêrka -e ž, člov. (ẹ̑ȇ) eléktroinštalatêrjev -a -o (ẹ̑ȇ)
-
eléktroinštalatêrski -a -o (ẹ̑ȇ) ~o podjetje
-
eléktroinženír -ja m z -em člov. (ẹ́í) eléktroinženírka -e ž, člov. (ẹ́í) eléktroinženírjev -a -o (ẹ́í)
-
eléktrojêklo -a tudi eléktro jêklo ~ -a s, snov. (ẹ̑é) kovin. |jeklo, izdelano v elektropeči|
-
eléktrokár -a m (ẹ̑ȃ) elektr. akumulatorski voziček
-
eléktrokardiográm -a [ijo] m (ẹ̑ȃ) zdrav. |zapis električnih tokov v srčni mišici|
-
eléktrokávstika -e ž, pojm. (ẹ̑á) zdrav. |izžiganje tkiva|
-
eléktrokémičen -čna -o (ẹ̑ẹ́) eléktrokémični -a -o (ẹ̑ẹ́) ~ postopek eléktrokémičnost -i ž, pojm. (ẹ̑ẹ́)
-
eléktrokemíja -e ž, pojm. (ẹ̑ı̑) |veda|
-
eléktrokemíjski -a -o tudi eléktrokémijski -a -o (ẹ̑ı̑; ẹ̑ẹ́) ~ člen
-
eléktrokinétičen -čna -o (ẹ̑ẹ́) eléktrokinétični -a -o (ẹ̑ẹ́) ~ potencial snovi eléktrokinétičnost -i ž, pojm. (ẹ̑ẹ́)
-
eléktrokirurgíja -e ž, pojm. (ẹ̑ı̑) zdrav.
-
eléktrokoagulácija -e ž, pojm. (ẹ̑á) zdrav. |skrknjenje tkiva|
-
eléktrokorúnd -a m, snov. (ẹ̑ȗ) kem. |snov za brusilne izdelke|
-
elektrolít -a m, snov. (ı̑) doliti ~; števn., elektr. žarg. zamenjati ~e elektrolitne kondenzatorje
-
elektrolíten -tna -o (ı̑) elektrolítni -a -o (ı̑) ~ kondenzator
-
elektrolítičen -čna -o (í) elektrolitski
-
elektrolítski -a -o (ı̑) ~a celica
-
elektrolítsko nač. prisl. (ı̑) ~ prekrivati predmete s kovinsko plastjo
-
elektrolíza -e ž, pojm. (ı̑) ~ vode
-
elektrolízen -zna -o (ı̑) elektrolízni -a -o (ı̑) ~ baker elektrolíznost -i ž, pojm. (ı̑)
-
eléktroluminiscénca -e ž, pojm. (ẹ̑ẹ̑) fiz. |sevanje svetlobe pod vplivom električnega toka|
-
eléktroluminiscénčen -čna -o (ẹ̑ẹ̑) eléktroluminiscénčni -a -o (ẹ̑ẹ̑) ~a svetloba eléktroluminiscénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑ẹ̑)
-
eléktroluminiscénten -tna -o (ẹ̑ẹ̑) elektroluminiscenčen eléktroluminiscéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑ẹ̑) elektroluminiscenčnost
-
eléktromagnét -a m (ẹ̑ẹ̑)
-
eléktromagnéten -tna -o (ẹ̑ẹ̑) eléktromagnétni -a -o (ẹ̑ẹ̑) ~o valovanje eléktromagnétnost -i ž, pojm. (ẹ̑ẹ̑)
-
eléktromagnétika -e ž, pojm. (ẹ̑ẹ́) |veda|
-
eléktromagnetízem -zma m, pojm. (ẹ̑í)
-
eléktromagnétski -a -o (ẹ̑ẹ̑) ~ pojav eléktromagnétskost -i ž, pojm. (ẹ̑ẹ̑)
-
eléktromateriál -a [ija] m, snov. (ẹ̑ȃ) elektrotehnični material
-
eléktromedicína -e ž, pojm. (ẹ̑ı̑)
-
eléktromeháničen -čna -o (ẹ̑á) eléktromehánični -a -o (ẹ̑á) ~o orodje
-
eléktromehánik -a m, člov. (ẹ̑á) eléktromeháničarka -e ž, člov. (ẹ̑á)
-
eléktromehánika -e ž, pojm. (ẹ̑á)
-
elektromehánski -a -o (ȃ) ~ filter
22.401 22.451 22.501 22.551 22.601 22.651 22.701 22.751 22.801 22.851
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani