Slovenski pravopis 2001
b (22.501-22.550)
-
ékstra 2 prisl. (ẹ̑) 1. nač., knj. pog.: zelo ~ se oblačiti nenavadno, posebno; To pa je ~ zate posebej, nalašč; Vsaka steklenica stoji ~ ločeno od drugih 2. mer., poud. ~ fin |zelo|
-
ékstra.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |zelo velik, poseben| ékstraprofít
-
ekstra.. [ poudarjeno ékstra] predp. |zunaj| ekstrapolácija, ekstraspékcija, ekstravertíran
-
ekstradícija -e ž, pojm. (í) pravn. ~ vojnih zločincev izročitev
-
ékstradržáven -vna -o (ẹ̑á) zunajdržaven ékstradržávni -a -o (ẹ̑á) ~e ustanove ékstradržávnost -i ž, pojm. (ẹ̑á) zunajdržavnost
-
ekstrahíran -a -o (ı̑) izlužen ekstrahírani -a -o (ı̑) ~e tropine ekstrahíranost -i ž, pojm. (ı̑) izluženost
-
ekstrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ekstrahíranje (ı̑) kaj ~ olje iz semen izlužiti; zdrav. ~ zob izpuliti, izdreti
-
ekstrákcija -e ž, pojm. (á) izlužitev, izluževanje; zdrav. izpulitev, izdrtje
-
ekstrakcíjski -a -o (ı̑) ~ bencin; zdrav. ~e klešče |za puljenje|
-
ekstrákt -a m, snov. (ȃ) ~i zdravilnih zelišč izvlečki
-
ekstrákten -tna -o (ȃ) ekstráktni -a -o (ȃ) ~ prah ekstráktnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
ekstraktíven -vna -o (ı̑) izlužljiv ekstraktívni -a -o (ı̑) ~e sestavine lesa ekstraktívnost -i ž, pojm. (ı̑) izlužljivost
-
ekstráktor -ja m z -em (á) teh.
-
ékstraordináren -rna -o; bolj ~ (ẹ̑ȃ) izobr. izjemen, izreden ékstraordinárnost -i ž, pojm. (ẹ̑ȃ) izobr. izjemnost, izrednost
-
ékstraordinárij -a m z -em člov. (ẹ̑á) izobr. izredni profesor ékstraordinárijka -e ž, člov. (ẹ̑á) izobr. izredna profesorica ékstraordinárijev -a -o (ẹ̑á) izobr.
-
ekstrapolácija -e ž, pojm. (á) neobč. ~ analize nesreč v prihodnje |prenos vrednosti podatkov|; mat.
-
ekstrapolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ekstrapolíranje (ı̑) neobč. kaj ~ statistične podatke; mat. ~ funkcijo
-
ékstraprofít -a m (ẹ̑ı̑) gosp. |dodatni dobiček|
-
ekstravagánca -e ž, pojm. (ȃ) ~ v oblačenju nenavadnost, posebnost; števn. razstava umetniških ekstravaganc
-
ekstravagánten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) nenavaden, poseben: biti ~; ~a obleka ekstravagántnost -i ž, pojm. (ȃ) nenavadnost, posebnost
-
ekstravagántno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ oblečen nenavadno, posebno
-
ekstravêrten -tna -o; bolj ~ (ȇ) neobč. biti ~ |odprt, družaben| ekstravêrtni -a -o (ȇ) ~a osebnost ekstravêrtnost -i ž, pojm. (ȇ) neobč. |odprtost, družabnost|
-
ekstravertíran -a -o; bolj ~ (ı̑) |odprt, družaben| ekstravertírani -a -o (ı̑) ~ tip človeka ekstravertíranost -i ž, pojm. (ı̑) |odprtost, družabnost|
-
ekstrém -a m, pojm. (ẹ̑) izogibati se ~ov skrajnosti, pretiranosti; knj. pog. iti v ~ zelo pretiravati v čem
-
ekstrémen -mna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) skrajen, pretiran: biti ~ v svojih stališčih; ~e ideje ekstrémni -a -o (ẹ̑) ~ ukrep skrajni ukrep; alp. ~ alpinizem; mat. ~a vrednost ekstrémnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
ekstremíst -a m, člov. (ı̑) skrajnež ekstremístka -e ž, člov. (ı̑) skrajnica
-
ekstremístičen -čna -o (í) biti ~; ~e tendence skrajne, pretirane ekstremístični -a -o (í) ~a smer v stranki ekstremístičnost -i ž, pojm. (í)
-
ekstremitéta -e ž (ẹ̑) spodnje ~e |noge|; zgornje ~e |roke|; ~e pri človeku udi, okončine
-
ekstremitéten -tna -o (ẹ̑) okončinski
-
ekstremízem -zma m, pojm. (í) skrajnost, pretiranost
-
ekstrémnež -a m z -em člov. (ẹ̑) skrajnež ekstrémnica -e ž, člov. (ẹ̑) skrajnica ekstrémnežev -a -o (ẹ̑) ekstrémničin -a -o (ẹ̑)
-
ekstrémno mer. prisl. -ej(š)e (ẹ̑; ẹ̑) poud. ~ težka plezalna smer |izjemno, zelo|
-
ekstrovertíran -a -o; bolj ~ (ı̑) biti ~ |odprt, družaben| ekstrovertírani -a -o (ı̑) ~ tip človeka ekstrovertíranost -i ž, pojm. (ı̑) |odprtost, družabnost|
-
ekstrudíran -a -o (ı̑) tekst. |iztisnjen| ekstrudírani -a -o (ı̑) ~a vlaknina ekstrudíranost -i ž, pojm. (ı̑) tekst.
-
ekstrudírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ekstrudíranje (ı̑) tekst. |iztisniti|: kaj ~ kemična vlakna
-
eksudát -a m, snov. (ȃ) izcedek (pri vnetju)
-
eksudatíven -vna -o (ı̑) zdrav. izceden eksudatívni -a -o (ı̑) ~o vnetje eksudatívnost -i ž, pojm. (ı̑) zdrav. izcednost
-
eksulánt -a m, člov. (ȃ) izobr. izgnanec eksulántka -e ž, člov. (ȃ) izobr. izgnanka
-
ékto.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |zunaj| éktoblást, éktodêrm, éktoparazít, éktospóra
-
éktodêrm -a m (ẹ̑é; ẹ̑ȇ) biol. |zunanja zarodna plast|
-
éktodermálen -lna -o (ẹ̑ȃ) biol. éktodermálnost -i ž, pojm. (ẹ̑ȃ) biol.
-
ektomíja -e ž, pojm. (ı̑) zdrav. |izrez, izrezanje|
-
éktomórfen -fna -o (ẹ̑ọ̑) éktomórfni -a -o (ẹ̑ọ̑) zdrav. ~a konstitucija éktomórfnost -i ž, pojm. (ẹ̑ọ̑) zdrav.
-
éktoparazít -a m živ. (ẹ̑ı̑) biol. zunanji zajedavec
-
ekú -ja m z -em (ȗ) |evropska denarna enota|
-
ekuména -e ž (ẹ̑) ver. |vesoljna cerkev|; zem. |poselitveno področje|
-
ekumeníst -a m, člov. (ı̑) ekumenístka -e ž, člov. (ı̑)
-
ekumenízem -zma m, pojm. (í) |gibanje za združitev krščanskih cerkev|
-
ekuménski -a -o (ẹ̑) ~o gibanje ekuménskost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
Ekvadór -ja m z -em zem. i. (ọ̑) |južnoameriška država|: v ~u ekvadórski -a -o (ọ̑) Ekvadórec -rca m z -em preb. i. (ọ̑) Ekvadórka -e ž, preb. i. (ọ̑) Ekvadórčev -a -o (ọ̑)
22.251 22.301 22.351 22.401 22.451 22.501 22.551 22.601 22.651 22.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani