Slovenski pravopis 2001
b (22.351-22.400)
-
ekskúrzijski -a -o (ú) ~ program
-
ekskurzíst -a m, člov. (ı̑) redk. udeleženec ekskurzije ekskurzístka -e ž, člov. (ı̑) redk.
-
ekskvizíten -tna -o (ı̑) izobr. izvrsten, izbran: ~o blago ekskvizítnost -i ž, pojm. (ı̑) izobr. izvrstnost, izbranost
-
eksléks -a m, pojm. (ẹ́) pravn. brezzakonje
-
eksmatrikulácija -e ž, pojm. (á) urad. |izpis|
-
eksmatrikulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; eksmatrikulíranje (ı̑) urad.
-
éksminíster -tra m, člov. (ẹ̑í) publ. |kdor ni več minister| éksminístrica -e ž, člov. (ẹ̑í) publ. éksminístričin -a -o (ẹ̑í) publ.
-
ékso.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |zunaj, izven| éksosfêra
-
ekso.. prvi del podr. zlož. |zunaj, izven| eksogamíja, eksogén, eksosmóza, eksotêrmen
-
éksodus -a m (ẹ̑) izobr. |množični beg iz domovine|
-
Éksodus -a m, stvar. i. (ẹ̑) |Druga Mojzesova knjiga|
-
eksogámen -mna -o (á; ȃ) ‹ zunajroden›: biti ~ eksogámni -a -o (á; ȃ) ~a plemena eksogámnost -i ž, pojm. (á; ȃ) ‹ zunajrodnost›
-
eksogamíja -e ž, pojm. (ı̑) |sklepanje zakonske zveze zunaj svoje skupine|
-
eksogén -a -o (ẹ̑) zunanji, vnanji eksogéni -a -o (ẹ̑) ~i dejavniki eksogénost -i ž, pojm. (ẹ̑) zunanjost, vnanjost
-
eksokrín -a -o (ı̑) anat. eksokríni -a -o (ı̑) ~a žleza |z zunanjim izločanjem| eksokrínost -i ž, pojm. (ı̑) anat.
-
eksorcíst -a m, člov. (ı̑) ver. |izganjalec hudiča| eksorcístka -e ž, člov. (ı̑) ver.
-
eksorcízem -zma m, pojm. (í) ver. |izganjanje hudiča|; števn. |zarotovalni obrazec|
-
éksosfêra -e ž (ẹ̑ȇ) vremen. |najvišja plast ozračja|
-
eksót -a m, im. tudi eksótikum, mn. izobr. eksótika -ik s (ọ̑) |rastlina, žival iz eksotičnih dežel|: palme, oleandri in drugi ~i
-
eksóta -e ž (ọ̑) redk. eksot
-
eksotêričen -čna -o (é) ~ nauk |splošno razumljiv| eksotêričnost -i ž, pojm. (é)
-
eksotêrmen -mna -o (ȇ) eksotêrmni -a -o (ȇ) ~ postopek eksotêrmnost -i ž, pojm. (ȇ)
-
eksotêrmičen -čna -o (é) eksotermen eksotêrmični -a -o (é) ~a kemijska reakcija eksotêrmičnost -i ž, pojm. (é) eksotermnost
-
eksótičen -čna -o; bolj ~ (ọ́) ~a lepota |nenavadna, tuja| eksótični -a -o (ọ́) ~ les eksótičnost -i ž, pojm. (ọ́)
-
eksótično nač. prisl. (ọ́) ~ učinkovati |nenavadno, tuje|
-
eksótika -e ž, pojm. (ọ́) ~ daljnih dežel
-
eksotízem -zma m, pojm. (í) gojiti ~ v umetnostnem ustvarjanju
-
eksp. okrajš.; gl. exp.
-
ekspánder -dra m (á) šport. |raztezalnik|
-
ekspandíran -a -o (ı̑) ekspandírani -a -o (ı̑) fiz. ~ zrak ekspandíranost -i ž, pojm. (ı̑) fiz.
-
ekspandírati -am dvovid., nedov. -ajóč; ekspandíranje (ı̑) fiz. raztezati se: Plin ~a
-
ekspanzíja -e ž, pojm. (ı̑) ozemeljska ~ |osvajalno širjenje|; fiz. ~ plina raztezanje
-
ekspanzíjski -a -o (ı̑) ~a politika |osvajalno širitvena|; fiz. ~a krivulja ekspanzíjskost -i ž, pojm. (ı̑)
-
ekspanzioníst -a [ijo] m, člov. (ı̑) ekspanzionístka -e [ijo] ž, člov. (ı̑)
-
ekspanzionístičen -čna -o [ijo]; bolj ~ (í) ~e težnje |osvajalno širitvene| ekspanzionístičnost -i [ijo] ž, pojm. (í)
-
ekspanzionízem -zma [ijo] m, pojm. (í)
-
ekspanzíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ~e težnje države |osvajalno širitvene| ekspanzívni -a -o (ı̑) teh. ~a glina ekspanzívnost -i ž, pojm. (ı̑)
-
ekspatriácija -e [ija] ž, pojm. (á) izobr. |izselitev (iz domovine); odvzem državljanstva|
-
ekspatriacíjski -a -o [ija] (ı̑) izobr. ~ odlok
-
ekspatriírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ekspatriíranje (ı̑) izobr. |izgnati, izseliti (iz domovine); odvzeti državljanstvo|: koga ~ priseljence
-
ekspedícija -e ž, pojm. (í) začeti ~o na južni tečaj; vodja ~e odprave; časopis v ~i v odpravništvu; pojm. ~ časopisov odpošiljanje, odprava
-
ekspedicíjski -a -o in ekspedícijski -a -o (ı̑; í) ~a oprema
-
ekspedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ekspedíranje (ı̑) odposlati, odpraviti: kaj ~ pošiljke
-
ekspedít -a m (ı̑) časopis v ~u v odpravništvu; pojm. odpošiljanje, odprava
-
ekspeditíven -vna -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ( hiter, spreten): biti zelo ~ ekspeditívnost -i ž, pojm. (ı̑) ( hitrost, spretnost)
-
ekspeditívno nač. prisl. -ej(š)e (ı̑; ı̑) ~ reševati vprašanja ( hitro, spretno)
-
ekspedítor -ja m z -em člov. (ı̑) odpravnik ekspedítorica -e ž, člov. (ı̑) odpravnica ekspedítorka -e ž, člov. (ı̑) ekspeditorica ekspedítorjev -a -o (ı̑) ekspedítoričin -a -o (ı̑)
-
ekspedítorski -a -o (ı̑) odpravniški: ~o delo
-
ekspektorácija -e ž, pojm. (á) zdrav. izkašljevanje
-
ekspéktorans -a m, snov. (ẹ̑) lekar. |zdravilo|
22.101 22.151 22.201 22.251 22.301 22.351 22.401 22.451 22.501 22.551
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani