Slovenski pravopis 2001

b (22.251-22.300)

  1. éks.. predp. obr. (ẹ̑) |nekdanji, bivši| éksdiréktor, éksjezuít, ékskrálj
  2. eks.. [ poudarjeno éks] predp.; pred s varianta ek..; pred d, f, l, m, r varianta e.. |iz, raz| I. izpredložna glag. eksplodírati, ekskomunicírati; eksaltírati; elaborírati, emigrírati, erodírati II. izpodstavna ekskomunicíranec, eksákten; edícija, edukácija, efékt, ekléktičen, eléktor, emigránt, erozíja
  3. eksákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ izraz jasen, nazoren; znanstveno ~ natančen, točen eksáktni -a -o (ȃ) ~e vede eksáktnost -i ž, pojm. (ȃ)
  4. eksáktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) izobr. ~ dokazati kaj natančno, točno
  5. eksaltácija -e ž, pojm. (á) zanesenost, navdušenost, razvnetost
  6. eksaltíran -a -o; bolj ~ (ı̑) izobr.: ~ govor zanesen, navdušen, razvnet; ~a ženska čustveno prenapeta eksaltíranost -i ž, pojm. (ı̑) izobr.
  7. eksaltíranec -nca m z -em člov. (ı̑) izobr. zanesenjak, navdušenec eksaltíranka -e ž, člov. (ı̑) izobr. zanesenjakinja, navdušenka eksaltírančev -a -o (ı̑) izobr.
  8. eksámen -mna m (á) star. izpit
  9. eksaminácija -e ž, pojm. (á) star. izpraševanje, zasliševanje
  10. eksaminánd -a m, člov. (á; ȃ) star. izpraševanec
  11. eksaminátor -ja m z -em člov. (ȃ) star. izpraševalec, zasliševalec eksaminátorica -e ž, člov. (ȃ) star. izpraševalka, zasliševalka eksaminátorjev -a -o (ȃ) star. eksaminátoričin -a -o (ȃ) star.
  12. eksaminírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; eksaminíranje (ı̑) star. izpraševati (pri izpitu): koga ~ učenca
  13. eksantém -a m (ẹ̑) zdrav. izpuščaj
  14. eksantémski -a -o (ẹ̑) zdrav. izpuščajski: ~a bolezen
  15. eksárh -a m, člov. (ȃ) |cerkveni dostojanstvenik, namestnik vladarja|
  16. eksarhát -a m (ȃ) |upravna enota, ozemlje|
  17. éksati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; éksanje (ẹ̑) neknj. pog. |izpiti do dna|: na kaj ~ ~ sinovo zdravje
  18. ekscedénca -e ž, pojm. (ẹ̑) izobr. prestopek, izgred, razuzdanost
  19. ekscedénčen -čna -o (ẹ̑) ekscedénčni -a -o (ẹ̑) gosp. ~o pozavarovanje ekscedénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) gosp.
  20. ekscelénca -e ž (ẹ̑) njegova ~ gospod minister
  21. ekscénter -tra tudi ekscênter -tra m (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) strojn. izsrednik
  22. ekscéntričen -čna -o tudi ekscêntričen -čna -o; bolj ~ (ẹ́; é) ~o oblačilo nenavadno, opazno; biti precej ~ neuravnovešen, čudaški ekscéntrični -a -o tudi ekscêntrični -a -o (ẹ́; é) grad. ~a obremenitev izsredna obremenitev ekscéntričnost -i tudi ekscêntričnost -i ž, pojm. (ẹ́; é)
  23. ekscéntrično tudi ekscêntrično nač. prisl. (ẹ́; é) ~ se oblačiti nenavadno, opazno; ~ se vesti nenavadno, čudaško
  24. ekscéntrik -a tudi ekscêntrik -a m, člov. (ẹ́; é) neuravnovešenec, čudak, posebnež ekscéntričarka -e tudi ekscêntričarka -e ž, člov. (ẹ́; é) neuravnovešenka, čudakinja, posebnica
  25. ekscéntrski -a -o tudi ekscêntrski -a -o (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) strojn. izsredniški: ~ pogon
  26. ekscépcija -e ž, pojm. (ẹ́) pravn. |izvzemanje|
  27. ekscêrpcija -e ž, pojm. (é) izpisovanje
  28. ekscerpírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ekscerpíranje (ı̑) izpisovati: kaj ~ podatke
  29. ekscêrpt -a m (ȇ) izpisek, izpis: delati ~e; ~i za slovar
  30. ekscêrpten -tna -o (ȇ) ekscêrptni -a -o (ȇ) ~ zvezek
  31. ekscêrptor -ja m z -em člov. (é; ȇ) izpisovalec ekscêrptorica -e ž, člov. (é; ȇ) izpisovalka ekscêrptorjev -a -o (é; ȇ) ekscêrptoričin -a -o (é; ȇ)
  32. ekscés -a m, pojm. (ẹ̑) čustveni ~; šovinistični ~ izgred
  33. ekscésen -sna -o (ẹ̑) ekscésni -a -o (ẹ̑) ~o dejanje ekscésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  34. ekscesíven -vna -o (ı̑) pretiran, čezmeren
  35. ekscitácija -e ž, pojm. (á) zdrav. vzdraženje, vzburjenje: ~ živčne celice
  36. ékscitans -a m, snov. (ẹ̑) zdrav. dražilo
  37. ekscízija -e ž, pojm. (í) zdrav. |izrezanje|
  38. eksegét -a m, člov. (ẹ̑) izobr. |razlagalec| eksegétinja -e ž, člov. (ẹ̑) izobr.
  39. eksegétičen -čna -o (ẹ́) izobr. eksegetski eksegétični -a -o (ẹ́) ~i problemi eksegétičnost -i ž, pojm. (ẹ́) izobr. eksegetskost
  40. eksegétika -e ž, pojm. (ẹ́) |nauk|
  41. eksegétski -a -o (ẹ̑) izobr. |razlagalen| eksegétskost -i ž, pojm. (ẹ̑) izobr.
  42. eksegéza -e ž, pojm. (ẹ̑) izobr. |razlaganje|: biblična ~
  43. eksekúcija -e ž, pojm. (ú) usmrtitev; pravn. izvršba
  44. eksekucíjski -a -o (ı̑) usmrtitven: ~ vod
  45. eksekutíva -e ž, pojm. (ı̑) izvršilna oblast, izvršilni organ; skup., redk. eksekutorji
  46. eksekutívec -vca m z -em člov. (ı̑) izvrševalec, izvajalec eksekutívka -e ž, člov. (ı̑) izvrševalka, izvajalka eksekutívčev -a -o (ı̑)
  47. eksekutíven -vna -o (ı̑) izvršilen, izvršen eksekutívni -a -o (ı̑) ~ odbor eksekutívnost -i ž, pojm. (ı̑)
  48. eksekútor -ja m z -em člov. (ȗ) usmrtitelj; pravn. izvršitelj, izvršilni organ, davčni izterjevalec eksekútorica -e ž, člov. (ȗ) pravn. izvršiteljica eksekútorjev -a -o (ȗ) eksekútoričin -a -o (ȗ) pravn.
  49. eksekútorski -a -o (ȗ) usmrtiteljski, usmrtitven
  50. eksekvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; eksekvíranje (ı̑) koga/kaj neobč. ~ obsojenca usmrtiti; pravn. ~ terjatev |prisilno izvršiti|

   22.001 22.051 22.101 22.151 22.201 22.251 22.301 22.351 22.401 22.451  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA