Slovenski pravopis 2001
b (21.601-21.650)
-
dvóčlánski -a -o (ọ̑ȃ) ~a delegacija dvóčlánskost -i ž, pojm. (ọ̑ȃ)
-
dvóčlénik -a m (ọ̑ẹ̑) mat.
-
dvóčlénski -a -o (ọ̑ẹ̑) ~a enačba dvóčlénskost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
-
dvóčŕkje -a s (ọ̑ȓ) jezikosl. |črki, ki zaznamujeta en glas|
-
dvóčrkôven -vna -o (ọ̑ó; ọ̑ȏ) dvóčrkôvni -a -o (ọ̑ó; ọ̑ȏ) ~a okrajšava dvóčrkôvnost -i ž, pojm. (ọ̑ó; ọ̑ȏ)
-
dvóčŕten -tna -o (ọ̑ȓ) dvóčŕtni -a -o (ọ̑ȓ) glasb. ~a oktava dvóčŕtnost -i ž, pojm. (ọ̑ȓ)
-
dvóčŕtje -a s (ọ̑ȓ) glasb.
-
dvódejánka -e ž (ọ̑ȃ) gled. |drama, igra|
-
dvódejánski -a -o (ọ̑ȃ) ~o odrsko delo dvódejánskost -i ž, pojm. (ọ̑ȃ)
-
dvódélen -lna -o (ọ̑ẹ̑) Ta omara je ~a dvódélni -a -o (ọ̑ẹ̑) jezikosl.: ~ veznik; ~o priredje dvódélnost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
-
dvódihálka -e ž (ọ̑ȃ) žival. pljučarica
-
dvódimenzionálen -lna -o [ijo] (ọ̑ȃ) dvorazsežen: Ploskev je ~a dvódimenzionálni -a -o [ijo] (ọ̑ȃ) ~a tvorba dvódimenzionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑ȃ) dvorazsežnost
-
dvódnéven -vna -o (ọ̑ẹ̑) dvódnévni -a -o (ọ̑ẹ̑) ~ izlet dvódnévnost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
-
dvódómec -mca m z -em člov. (ọ̑ọ̑) prilož. |kdor ima dva doma| dvódómka -e ž, člov. (ọ̑ọ̑) prilož. dvódómčev -a -o (ọ̑ọ̑) prilož.
-
dvódómen -mna -o (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑) dvódómni -a -o (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑) ~ parlament; ~e rastline dvódómnost -i ž, pojm. (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)
-
dvódómnica -e ž (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑) dvodomna rastlina
-
dvódružínski -a -o (ọ̑ı̑) ~a hiša
-
dvóetážen -žna -o (ọ̑ȃ) dvóetážni -a -o (ọ̑ȃ) ~a zgradba dvóetážnost -i ž, pojm. (ọ̑ȃ)
-
dvófázen -zna -o (ọ̑á) dvófázni -a -o (ọ̑á) ~ tok dvófáznost -i ž, pojm. (ọ̑á)
-
dvóglásen -sna -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) dvóglásni -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) jezikosl. ~ sklop; ~o petje dvóglásnost -i ž, pojm. (ọ̑á; ȏȃ)
-
dvóglásje -a s, pojm. (ọ̑ȃ) jezikosl.
-
dvóglásnik -a m (ọ̑ȃ) jezikosl.
-
dvóglásniški -a -o (ọ̑ȃ) jezikosl. ~ izgovor dvóglásniškost -i ž, pojm. (ọ̑ȃ) jezikosl.
-
dvóglàv -áva -o in dvógláv -a -o (ọ̑ȁ ọ̑á ọ̑á; ọ̑ȃ) biti ~ dvóglávi -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) ~ orel dvóglávost -i ž, pojm. (ọ̑á; ọ̑ȃ)
-
dvógoríščen -čna -o (ọ̑ı̑) |bifokalen| dvógoríščnost -i ž, pojm. (ọ̑ı̑) |bifokalnost|
-
dvogôvor -a m, pojm. (ȏ) dramski ~
-
dvogôvoren -rna -o (ȏ) ~a oblika dvogôvornost -i ž, pojm. (ȏ)
-
dvóhóden -dna -o (ọ̑ọ̑) dvóhódni -a -o (ọ̑ọ̑) elektr. ~a vezava dvóhódnost -i ž, pojm. (ọ̑ọ̑)
-
dvóígeln -a -o [gə] (ọ̑ı̑) dvóígelni -a -o [gə] (ọ̑ı̑) ~ šivalni stroj dvóígelnost -i [gə] ž, pojm. (ọ̑ı̑)
-
dvóiménski -a -o (ọ̑ẹ̑) mat. ~o število dvóiménskost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑) mat.
-
dvóizménski -a -o (ọ̑ẹ̑) ~ pouk dvóizménskost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
-
dvój -a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |dveh vrst|: ~a človekova narava; Na vrtu so ~i otroci: naši in sosedovi; Pripeljali so se v ~ih saneh; ~e oči |dva para|; Hiša ima ~a vrata dvoje vrat; ~i čevlji |dva para|; Obstajajo ~e Jesenice dvój -ega m, člov. (ọ̑) V življenju so ~i: eni dajejo, drugi sprejemajo dvóje -ega s (ọ̑) bati se ~ega |dveh stvari|; poud.: iti na ~ |ločiti se|; obljubiti in dati je ~ |sta dve stvari|
-
dvojáča -e ž (á) |novec|
-
dvójádrnica -e ž (ọ̑ȃ) prevažati se z ~o
-
dvójájčen -čna -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) dvójájčni -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) ~a dvojčka dvójájčnost -i ž, pojm. (ọ̑á; ọ̑ȃ)
-
dvoják -a m, člov. (á) poud. |kdor ima lastnosti nasprotnega spola|
-
dvójármen -mna -o (ọ̑ȃ) dvójármni -a -o (ọ̑ȃ) ~a žaga dvójármnost -i ž, pojm. (ọ̑ȃ)
-
dvójármenik -a [mə] m (ọ̑ȃ) |žaga|
-
dvójček 1 -čka m, člov. (ọ́; ọ̑) roditi ~e; siamska ~a; biti rojen v znamenju ~ov dvójčica -e ž, člov. (ọ́; ọ̑) dvójčičin -a -o (ọ́; ọ̑)
-
dvójček 2 -čka m (ọ́; ọ̑) graditi ~ |hišo|; jezikosl. |parna besedna zveza|
-
dvójčen -čna -o (ọ̑) gozd. dvodebeln dvójčni -a -o (ọ̑) ~o drevo
-
dvójčič -a m z -em (ọ́; ọ̑) jezikosl. dvojček 2
-
dvójčičen -čna -o (ọ́; ọ̑) dvójčični -a -o (ọ́; ọ̑) ~ porod; min. ~ šiv dvójčičnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
-
Dvójčka -ov m dv., zem. i. (ọ́; ọ̑) |ozvezdje|
-
dvóje -ih tudi dvóje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) |dva kosa, dve vrsti|: rediti ~ perjadi: kokoši in race; ~ oblasti: posvetne in cerkvene; z ~imi usti; ~ vilic, vrat; iz ~ih oči |iz dveh parov|; ~ čevljev |dva para|; redk. imeti ~ otrok dva otroka; ~ oken dve okni dvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari| v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~
-
dvoje.. prvi del podr. zlož. dvojeplásten, dvojespôlen, dvojevŕsten
-
dvójec -jca m z -em tudi živ. (ọ̑) |čoln|: ~ s krmarjem; tekmovati v ~u
-
dvójêdrn -a -o (ọ̑é; ọ̑ȇ) dvójêdrni -a -o (ọ̑é; ọ̑ȇ) ~a celica
-
dvojémka -e ž (ẹ̑) glasb. |prijem|
-
dvójen -jna -o množil. štev. (ọ̑) dobiti ~o plačilo dvakratno; kovček z ~im dnom; ~o okno; Motnje so ~e: zunanje in notranje dvójni -a -o (ọ̑) ~ ulomek; ~a številka; ~o poimenovanje; publ. ~ praznik |rojstni dan in god|; slabš. ~a morala |ki je dveh nasprotujočih si vrst| dvójnost -i ž, pojm. (ọ̑)
21.351 21.401 21.451 21.501 21.551 21.601 21.651 21.701 21.751 21.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani