Slovenski pravopis 2001
b (21.551-21.600)
-
dvátísoč.. prvi del podr. zlož. (ȃı̑) dvátísočléten
-
dvátisočák -a m (ȃá) poud. |gora|
-
dvátísočléten -tna -o (ȃı̑ẹ̑) ~o izročilo
-
dvátísočlétnica -e ž (ȃı̑ẹ̑) ~ krščanstva, novega štetja
-
dve -- s (ẹ̑) Ena in ena je ~ ‹1 + 1 = 2›; ~ deljeno z ~ je ena ‹2 : 2 = 1›; Otroci korakajo: leva, desna, ena, ~; Daj, skoči, ena, ~, tri; poud. Ena, ~, tri, že ga ni več |v trenutku, hipu|
-
dvé.. 1 prvi del podr. zlož. (ẹ̑) dvéléten, dvéúren
-
dvé.. 2 del sklopa dvésto
-
dve.. prvi del podr. zlož. dvelétka
-
dvéléten -tna -o (ẹ̑ẹ̑) biti ~ dvélétni -a -o (ẹ̑ẹ̑) ~a kmetijska šola dvélétnost -i ž, pojm. (ẹ̑ẹ̑)
-
dvélétje -a s (ẹ̑ẹ̑) konec prvega ~a
-
dvelétka -e ž (ẹ̑) prvo leto ~e |dveletne šole|
-
dvéri -i ž mn. (ẹ̑) star. vrata
-
dvérnica -e ž (ẹ̑) star. vratnica, vratno krilo
-
dvésto 1 -- s (ẹ̑) ~ deljeno s petdeset je štiri ‹200 : 50 = 4›; šteti do ~
-
dvésto 2 -tih glav. štev. (ẹ̑) prevoziti ~ kilometrov ‹200 km›; v ~ih letih dvésto -tih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑) ~im so dali odpoved
-
dvésto.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) dvéstoléten, dvéstolétnica
-
dvéstokrat kratn. prisl. (ẹ̑) ~ večji
-
dvéstoléten -tna -o (ẹ̑ẹ̑) ~o izročilo dvéstolétnost -i ž, pojm. (ẹ̑ẹ̑)
-
dvéstolétnica -e ž (ẹ̑ẹ̑) ~ ustanovitve šole
-
dvéstoti -a -o vrstil. štev. (ẹ̑) ~a obletnica ustanovitve ‹200.›
-
dvéstotísoči -a -e vrstil. štev. (ẹ̑ı̑) ~a obiskovalka razstave
-
dvétretjínski -a -o (ẹ̑ı̑) ~a večina v državnem zboru dvétretjínskost -i ž, pojm. (ẹ̑ı̑)
-
dvéúren -rna -o (ẹ̑ȗ) dvéúrni -a -o (ẹ̑ȗ) ~a zamuda dvéúrnost -i ž, pojm. (ẹ̑ȗ)
-
dvíg -a m, pojm. (ı̑) |dvigniti; dvigati|: ~ roke; ~ cen
-
dvigáč -a m z -em člov. (á) redk. dvigalec: ~i mlaja dvigáčev -a -o (á) redk.
-
dvigálar -ja m z -em člov. (ȃ) |izdelovalec, vzdrževalec| dvigálarjev -a -o (ȃ)
-
dvigálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ uteži dvigálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) dvigálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
dvigálen -lna -o (ȃ) dvigálni -a -o (ȃ) ~ mehanizem dvigálnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
dvígalica -e ž (ı̑) lov. |zanka|
-
dvigálka -e ž (ȃ) |naprava|: ~ na vreteno
-
dvigálnik -a m (ȃ) teh. hidravlični ~; prevozni ~
-
dvigálo -a s (á) peljati se z ~om; teh. avtomobilsko ~; pristaniško ~
-
dvigátelj -a m z -em člov. (ȃ) ~ denarja v banki dvigáteljica -e ž, člov. (ȃ) dvigáteljev -a -o (ȃ) dvigáteljičin -a -o (ȃ)
-
dvígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dvíganje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ hlod na voz; ~ otroka v zrak; ~ plačo v banki; ~ proizvodnjo, cene; ~ uteži; ~ preplah povzročati; ~ raven izobrazbe zviševati; ~ zastavo nad množico držati; knj. pog. ~ koga sredi noči buditi, klicati; poud.: Umetnost jih ~a |boljša, plemeniti|; ~ prah (v javnosti) |povzročati razburjenje, govorice|; dvigati koga proti komu/čemu ~ ljudstvo proti izkoriščevalcem dvígati se -am se (í ı̑; ı̑) Letalo, raketa se ~a; Voda v čolnu se ~a; Okrog gradu se ~a zidovje; Cesta se neopazno ~a vzpenja; Temperatura se ~a narašča; neobč. Noč se ~a noči se
-
dvigljív -a -o (í; ı̑ í í) ~o breme dvigljívost -i ž, pojm. (í)
-
dvígniti -em dov. dvígnjen -a (í ı̑) koga/kaj ~ otroka v naročje; ~ vstopnice pri blagajni; ~ preplah povzročiti; poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje|; knj. pog.: ~ hišo za dve nadstropji nadzidati; ~ koga sredi noči zbuditi, poklicati; poud. ~ roko nad koga, proti komu |udariti, pretepsti ga|; dvigniti koga proti komu ~ ljudstvo proti gosposki dvígniti se -em se (í ı̑) ~ ~ na prste; Megla se je že dvignila; Kruh se je lepo dvignil vzhajal, narastel; Temperatura se je dvignila zvišala
-
dvigováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dvigovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ kamen na voz; ~ otroka v zrak; ~ pisma na pošti dvigováti se -újem se (á ȗ) Dim se ~uje nad pogoriščem; Med grmovjem se ~ujejo topoli
-
Dvína -e ž, zem. i. (ı̑) |ruska reka| dvínski -a -o (ı̑)
-
dvízati se -am se nedov. -ajóč se -áje se; dvízanje (ı̑) hiteti: ~ ~ proti domu; neobč. dvizati se okoli česa ~ ~ ~ čolna |hiteti z delom pri čolnu|
-
dvížen -žna -o (ı̑) dvížni -a -o (ı̑) ~ most dvížnost -i ž, pojm. (ı̑)
-
dvížnik -a m (ı̑) teh.
-
dvó.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) dvóbòj, dvóglásje; dvóbárven, dvócéven
-
dvo.. prvi del podr. zlož. dvobojeválec, dvožívka; dvolíčen, dvoúmen
-
dvócéličen -čna -o (ọ̑ẹ̑) dvócélični -a -o (ọ̑ẹ̑) nardp. ~a hiša
-
dvócéven -vna -o (ọ̑ẹ̑) dvócévni -a -o (ọ̑ẹ̑) ~ predor; ~a puška dvócévnost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
-
dvócévka -e ž (ọ̑ẹ̑) |puška|
-
dvócilíndrski -a -o (ọ̑í) ~ motor dvócilíndrskost -i ž, pojm. (ọ̑í)
-
dvócvéten -tna -o (ọ̑ẹ̑) dvócvétni -a -o (ọ̑ẹ̑) ~a rastlina
-
dvóčeljústen -tna -o (ọ̑ȗ) dvóčeljústni -a -o (ọ̑ȗ) ~a zavora dvóčeljústnost -i ž, pojm. (ọ̑ȗ)
-
dvóčetrtínski -a -o (ọ̑ı̑) ~ takt
21.301 21.351 21.401 21.451 21.501 21.551 21.601 21.651 21.701 21.751
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani