Slovenski pravopis 2001
b (21.301-21.350)
-
dúh 2 -a in dúh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȗ; ȗ ȃ) ~ svežega sena; ~ po dimu; poud. izginiti brez ~a in sluha |neznano kam, brez sledu|
-
Dúh -a m, oseb. i., psp (ȗ) Dúhovka -e ž, oseb. i. (ȗ) ljud.
-
duhá.. prvi del podr. zlož. (ȃ) duháprisôten
-
duha.. prvi del podr. zlož. duhamóren, duhapôln
-
Duhamél -a [diamel] m, oseb. i. (ȇ) |francoski pisatelj|
-
duhamóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) poud. |mučen, utrudljiv|: ~a enoličnost duhamórnost -i ž, pojm. (ọ́) poud. |mučnost, utrudljivost|
-
duháprisôten -tna -o; bolj ~ (ȃó) zastar. priseben duháprisôtnost -i ž, pojm. (ȃó) zastar. prisebnost
-
dúhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúhanje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj ~ cvetje
-
dúhec 1 -hca m z -em živ., pojm. (ȗ) manjš.; šalj. |duh, razum|; člov., šalj. verjeti v zle ~e |duhove|
-
dúhec 2 -hca m z -em pojm. (ȗ) manjš.; poud. |duh, vonj|
-
dúhek 1 -hka m živ., pojm. (ȗ) manjš.; šalj. |duh, razum|; člov., šalj. sami nemirni ~i |duhovi|
-
dúhek 2 -hka m, pojm. (ȗ) manjš.; šalj. |duh, vonj|
-
Dúh na Óstrem vŕhu -a ~ ~ ~ m, zem. i. (ȗ ọ́ ȓ) dúhovski -a -o (ȗ) Dúhovčan -a m, preb. i. (ȗ) Dúhovčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
-
duho.. prvi del podr. zlož. duhobórec, duhobórstvo, duhomóren, duhoslôven
-
duhomóren -rna -o (ọ́) poud. |mučen, moreč| duhomórnost -i ž, pojm. (ọ́) poud. |mučnost, mora|
-
duhoslôven -vna -o (ȏ) zastar. psihološki duhoslôvni -a -o (ȏ) ~e znanosti
-
duhôven 1 -vna m, člov. (ó; ȏ) star. duhovnik
-
duhôven 2 -vna -o (ó; ȏ) izrazito ~a usmerjenost duhôvni -a -o (ó; ȏ) ~ razvoj; star. ~ stan duhovniški stan duhôvno -ega s, pojm. (ó; ȏ) zanimanje za ~ duhôvnost -i ž, pojm. (ó; ȏ)
-
duhovíčiti -im nedov. duhovíčenje (í ı̑) slabš. o čem ~ ~ ljubezni |govoriti|
-
duhovít -a -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ~ govornik duhovíta -e ž, rod. mn. -ih (ı̑) povedati kakšno ~o duhovítost -i ž, pojm. (ı̑) biti znan po ~i; števn. smejati se ~im |šalam, domislicam|
-
duhovítež -a m z -em člov. (ı̑) poud. |duhovit človek| duhovítnica -e ž, člov. (ı̑) poud. duhovítežev -a -o (ı̑) poud. duhovítničin -a -o (ı̑) poud.
-
duhovíto nač. prisl. -ej(š)e (ı̑; ı̑) ~ govoriti, pisati
-
duhovníja -e ž (ı̑) ver. |enota katoliške cerkve s stalnim duhovnikom, upravno podrejena župniji|
-
duhôvnik -a m, člov. (ó) duhôvnica -e ž, člov. (ó) duhôvničin -a -o (ó)
-
duhôvnikov -a -o (ó) ~a pridiga
-
duhôvniški -a -o (ó) ~ poklic duhôvniškost -i ž, pojm. (ó)
-
duhôvništvo -a s, skup. (ó) delovanje ~a; pojm. posvetiti se ~u
-
duhôvno ozirn. prisl. (ó/ȏ) ~ se pripraviti; ~ se zbližati
-
duhôvno.. prvi del podr. zlož. (ó/ȏ) duhôvnopastírski, duhôvnozgodovínski
-
duhôvnopastírski -a -o (ó/ȏí) ~a služba
-
duhôvnozgodovínski -a -o (ó/ȏí) slovstv. ~a metoda
-
dúhovo -ega s, pojm. (ȗ) star. binkošti
-
duhôvščina -e ž, skup. (ó) ~ slovenskih škofij
-
Dühring -a [dír] m, oseb. i. (ı̑) |nemški filozof|
-
duhtéti -ím nedov. dúhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; duhténje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) star. dišati, dehteti: opojno ~; brezos. duhteti po čem Duhtelo je po lipovem cvetju
-
dukát -a m (ȃ) |zlatnik|
-
duke -ka [djúk] m, člov. (ȗ) |vojvoda v angleškem okolju|
-
dúks -a m, člov. (ȗ) izobr. voditelj
-
dúktus -a m, pojm. (ȗ) |značilnosti pisave|
-
dúlar -ja m z -em živ. (ȗ) |ptič|: črni, severni ~
-
Dulcinêja -e [si] ž, oseb. i. (ȇ) |oseba iz Cervantesovega romana|
-
dúlček -čka m (ȗ) manjš.
-
dulčinéja -e ž, člov. (ẹ̑) šalj. |dekle, ljubica|
-
dúlec -lca m z -em (ȗ) piti po ~u
-
dúlo -a s (ú) štula
-
dúma -e ž (ú) |pesem; ruski državni zbor|
-
Dumás -a [dima -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski pisatelj| Dumásev -a -o in Dumásov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)
-
dumdúm.. tudi dumdúm prvi del podr. zlož. (ȗ) dumdúmkrógla tudi dumdúm krógla
-
dumdúmka -e ž (ȗ) voj. žarg. dumdumkrogla
-
dumdúmkrógla -e tudi dumdúm krógla ~ -e ž (ȗọ̑) |krogla, ki ob dotiku tarče eksplodira|
21.051 21.101 21.151 21.201 21.251 21.301 21.351 21.401 21.451 21.501
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani