Slovenski pravopis 2001
b (21.251-21.300)
-
državoznánski -a -o (ȃ) pešaj. državosloven: ~ študij
-
državoznánstvo -a s, pojm. (ȃ) pešaj. državoslovje
-
dŕžek -žka m (ȓ) z ~i pripeti nogavice
-
drží povdk. (í) knj. pog. ~, jutri se vidiva res je, dogovorjeno
-
Dŕžić -a [ič] m z -em oseb. i. (ȓ) |hrvaški komediograf| Dŕžićev -a -o (ȓ)
-
dŕžka -e ž (ȓ) zdrav.
-
DSKP DSKP-ja tudi DSKP -- [dəsəkəpə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) Društvo slovenskih književnih prevajalcev
-
DSLU DSLU-ja tudi DSLU -- [dəsələú] m, prva oblika z -em (ȗ; ȗ) Društvo slovenskih likovnih umetnikov
-
DSM DSM-ja tudi DSM -- [dəsəmə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) Družba sv. Mohorja
-
DSP DSP-ja tudi DSP -- [dəsəpə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) Društvo slovenskih pisateljev
-
du. okrajš. dual |dvojina|
-
duál -a in dúal -ála m, pojm. (ȃ; ȗ ȃ) jezikosl. dvojina
-
duálen -lna -o (ȃ) Človekova narava je ~a dvojna duálni -a -o (ȃ) jezikosl. dvojinski: ~a končnica duálnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
duále tántum -a -a m (ȃ ȃ) jezikosl. dvojinska beseda
-
dualíst -a m, člov. (ı̑) |privrženec| dualístka -e ž, člov. (ı̑)
-
dualístičen -čna -o (í) dualístični -a -o (í) ~ nazor dualístičnost -i ž, pojm. (í)
-
dualitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) dvojnost
-
dualízem -zma m, pojm. (í) Aristotelov ~; ~ oblike in vsebine dvojnost
-
dúcat -a m (ú; ȗ) ~ robcev |dvanajst|
-
dúcaten -tna -o (ú; ȗ) dvanajstiški dúcatni -a -o (ú; ȗ) ~ sistem
-
dúce -ja [če] m z -em člov. (ȗ); gl. duče
-
dúče -ja m z -em člov. (ȗ) |naslov za Benita Mussolinija| dúčejev -a -o (ȗ)
-
dúda 1 -e ž (ȗ) piti po ~i; vleči ~o
-
dúda 2 -e ž (ú; ȗ) |ljudsko glasbilo|: piskati na ~e
-
dudáč -a m z -em člov. (á) poud. dudar dudáčev -a -o (á) poud.
-
dúdar -ja m z -em člov. (ȗ) poslušati igranje ~ev dúdarjev -a -o (ȗ)
-
dúdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúdanje (ȗ) |igrati na dude|
-
dudeldú [də] posnem. medm. (ȗ) Cigumigu, ~
-
Dúden -dna m, stvar. i. (ú) |nemška založba|
-
dúdica -e ž (ȗ) otr. |duda|
-
dúdka -e ž (ȗ) otr. |duda|
-
dúdlar -ja m z -em člov. (ȗ) šol. žarg. |učenec, ki se mehanično, brez razumevanja uči| dúdlarjev -a -o (ȗ) šol. žarg.
-
dúdlati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúdlanje (ȗ) star. veselo ~ dudati; slabš. dudlati kaj ~ popevko |igrati, peti| dúdlati se -am se (ȗ) šol. žarg. |mehanično, brez razumevanja se učiti|: kaj ~ ~ novo pesem
-
dudlêja -e ž (ȇ) |okrasna rastlina|
-
dúdlež -a m z -em člov. (ȗ) šol. žarg. |učenec, ki se mehanično, brez razumevanja uči| dúdležev -a -o (ȗ) šol. žarg.
-
duecénto -a [če] m, pojm. (ẹ̑); gl. duečento
-
duečénto -a m, pojm. (ẹ̑) um. |13. stoletje|
-
duél -a m (ẹ̑) neobč. dvoboj
-
duelánt -a m, člov. (á; ȃ á) neobč. dvobojevalec
-
duelírati se -am se nedov. -ajóč se; duelíranje (ı̑) neobč. dvobojevati se
-
duélski -a -o (ẹ̑) neobč. dvobojen: ~a pravila
-
duéña -e [duenja] ž, člov. (ẹ̑); gl. duenja
-
duénja -e ž, člov. (ẹ̑) |družabnica mladega dekleta|
-
Duêro -a [dve] m, zem. i. (ȇ) |reka na Pirenejskem polotoku| duêrski -a -o (ȇ)
-
duét -a m (ẹ̑) ~ za dve violini |skladba|; peti v ~u |v zboru dveh|
-
duéten -tna -o (ẹ̑) duétni -a -o (ẹ̑) ~ vložek
-
duglázija -e ž (á) |drevo|
-
duglázijev -a -o (á) ~ les
-
dúgong -a m živ. (ȗ) |morski sesalec|
-
dúh 1 -á m živ. -u -á -u -om; -ôva/-á -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȗ ȃ) zadovoljiti potrebe ~a; ~ časa; ~ in tvar; člov. ~i dvajsetega stoletja; publ. z novico razburiti ~e ljudi; zli ~i
21.001 21.051 21.101 21.151 21.201 21.251 21.301 21.351 21.401 21.451
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani