Slovenski pravopis 2001
b (21.051-21.100)
-
drskèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) redk. prasketanje, škripanje
-
drsketáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč; -àl -ála; drsketánje; (-àt) (á ȃ) redk.: Bakle ~ajo prasketajo; Pesek ~a pod nogami škriplje
-
drskljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; drskljánje; (-àt) (á ȃ) redk. prasketati, pokljati
-
drsljáj -a m z -em pojm. (ȃ) začutiti ~; v dolgih ~ih se pognati na sredo drsališča
-
drsljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) preveč ~a pot drsna, spolzka drsljívost -i ž, pojm. (í) drsnost, spolzkost
-
dŕsnica -e ž (ȓ) narediti ~o v klancu
-
dŕsnik -a m (ȓ) jezikosl.
-
drsník -a m (í) teh. |drseči del stroja|
-
dŕsniti -em dov. (ŕ ȓ) ob kaj ~ ~ ograjo podrsniti; poud. ~ iz grma |švigniti, šiniti|
-
dŕsno povdk. (ŕ/ȓ) Zjutraj je bilo zelo ~
-
dŕst -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȓ) Ribe potujejo na ~, so v ~i
-
dŕsten -tna -o (ŕ; ȓ) dŕstni -a -o (ŕ; ȓ) ~ čas dŕstnost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
-
drstílnica -e ž (ı̑) |prostor|
-
drstíšče -a s (í) Ribe potujejo na stara ~a
-
drstítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ jegulje
-
drstíti -ím nedov. dŕsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; drstênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) redk. poditi, preganjati: koga/kaj Kuna je drstila veverico drstíti se -ím se (í/ı̑ í) Postrvi se ~ijo
-
drstívka -e ž (ı̑) redk. drstnica
-
drstníca -e tudi dŕstnica -e ž (í; ȓ) |riba|
-
drstník -a m (í) |ribnik|
-
drtínščica -e ž (ı̑) |rastlina|
-
drúg 1 -a m, dv. drugôva/drúga -ôv; mn. drugôvi/drúgi -ôv člov. (ȗ) star. tovariš, prijatelj; družabnik; poud. zakonski ~ |mož| drúga -e ž, člov. (ú; ȗ) star. tovarišica, prijateljica
-
drúg 2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč| drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
-
drugáče 1 drug. nač. prisl. zaim. (ȃ) To bo treba napraviti ~; Nikoli ga ni klical ~ kot stric; tako ali ~; ~ povedano |z drugimi besedami|
-
drugáče 2 ozirn. prir. vez. (ȃ) sicer: Kar pojdi, ~ boš še tepen
-
drugáče 3 povdk. (ȃ) To je ~; Ne gre ~, službo boste morali pustiti
-
drugáčen -čna -o drug. kak. zaim. (ȃ) 1. |ne tak|: ~ odgovor; ~o blago; biti ~ od bratov; poskusiti na ~ način drugače 2. |ne te vrste|: Danes so nam potrebni ~i strokovnjaki; biti ~ih misli drugih 3. Mesto se mi zdi čisto ~o spremenjeno drugáčnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
drugačíca -e ž (ȃ) neobč. varianta, inačica
-
drugáčiti -im nedov. -en -ena; drugáčenje (á ȃ) spreminjati, preoblikovati: koga/kaj ~ svet
-
drugáčnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |drugačen človek| drugáčnežev -a -o (á) poud.
-
drugàm drug. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) Tu mi ni všeč, šla bom kam ~; Nikamor ~ noče, samo domov si želi; obrniti pogovor ~ |na druge stvari|
-
drúge -- -- drug. svoj. zaim. ed. ž. (ȗ) redk. Ta ruta bo ~, ne Anina
-
drúgec -gca m z -em živ. (ú; ȗ) |čebelji roj|
-
drúgega -- -- drug. svoj. zaim. ed. m. (ȗ) redk. Ta bo pa ~, ne tvoja
-
drúge kráti drug. čas. prisl. zv. (ȗ á) star. drugikrat: ~ ~ je rad govoril, zdaj pa molči; ni bil tako vesel kakor ~ ~
-
drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ) 1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2 h; po 2.00; po 14. uri; po 14 h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna 2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco 3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika| drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja| drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič
-
drúgič 1 drug. čas. prisl. zaim. (ú/ȗ) |ob drugi priložnosti|: Zdaj ne morem, pridem kdaj ~; ~ pa pridite ob pravem času
-
drúgič 2 zapored. prisl. zaim. (ú/ȗ) Že ~ ga nisem našel doma; Milijon prvič, ~, tretjič — dragocena vaza je vaša
-
drúgih -- -- drug. svoj. zaim. neednine (ȗ) redk. ~ svoboščine, ne naše
-
drúgikrat drug. čas. prisl. zaim. (ú/ȗ) drugič: Zdaj ne utegnem, pridite ~; ~ se na potovanje bolje pripravi
-
drugjé drug. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) Bom še ~ povprašal, ali poznajo to besedo; ~ pa še nikjer nisem bil; nikjer ~; nekje ~; ~ za temi hribi
-
drúgo.. prvi del podr. zlož. (ú/ȗ) drúgokategórnik, drúgoligáš, drúgorazréden, drúgorojèn
-
drugo.. prvi del podr. zlož. drugošólec, drugostôpenjski
-
drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod
-
drúgoimenován -a -o (ú/ȗá) biti ~ drúgoimenováni -a -o (ú/ȗá) ~ kandidat drúgoimenováni -ega m, člov. (ú/ȗá) izročiti nagrado ~emu drúgoimenovánost -i ž, pojm. (ú/ȗá)
-
drúgoinstánčen -čna -o (ú/ȗȃ) drúgoinstánčni -a -o (ú/ȗȃ) ~ državni organ drúgoinstánčnost -i ž, pojm. (ú/ȗȃ)
-
drugojezíčen -čna -o (ı̑) drugojezíčni -a -o (ı̑) ~o besedilo drugojezíčnost -i ž, pojm. (ı̑)
-
drúgokategórnik -a m, člov. (ú/ȗọ̑) šah. žarg. |tekmovalec v drugi kategoriji| drúgokategórnica -e ž, člov. (ú/ȗọ̑) šah. žarg. drúgokategórničin -a -o (ú/ȗȏ) šah. žarg.
-
drugokóžec -žca m z -em člov. (ọ̑) poud. |človek druge rase| drugokóžčev -a -o (ọ̑) poud.
-
drugokráten -tna -o (á; ȃ) ~ poskus ni bil uspešen
-
drugolétnik -a m, člov. (ẹ̑) redk. dvoleten otrok; neobč. |dijak drugega letnika| drugolétnica -e ž, člov. (ẹ̑) drugolétničin -a -o (ẹ̑)
20.801 20.851 20.901 20.951 21.001 21.051 21.101 21.151 21.201 21.251
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani