Slovenski pravopis 2001

b (20.751-20.800)


  1. dravít -a m, snov. (ı̑) |poldragi kamen|
  2. Drávlje -velj [və] ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah dráveljski -a -o [və] (á) Dráveljčan -a in Dráveljc -a [və] m, druga oblika z -em preb. i. (á; ȃ) Dráveljčanka -e [və] ž, preb. i. (á)
  3. Drávograd -a m, zem. i. (ȃ) v ~u drávograjski -a -o in dravográjski -a -o (ȃ; á) Drávograjčan -a in Dravográjčan -a m, preb. i. (ȃ; á) Drávograjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  4. Drávsko pólje -ega -a s, zem. i. (á ọ̑) na ~em ~u
  5. dráž ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ) neobč. privlačnost, mikavnost
  6. dražé -êja m z -em (ẹ̑ ȇ) |zdravilo v obliki kroglic, tablet|
  7. drážest -i ž, pojm. (á; ȃ) neobč. privlačnost, mikavnost
  8. drážesten -tna -o; bolj ~ (á; ȃ) neobč. privlačen, mikaven drážestnost -i ž, pojm. (á; ȃ) neobč. privlačnost, mikavnost
  9. drážestno nač. prisl. (á/ȃ) neobč. privlačno, mikavno: ~ se nasmehniti
  10. Drážgoše -oš ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah drážgoški -a -o (á) Drážgošan -a in Dražgošàn -ána in Dražgošán -a m, preb. i. (á; ȁ á; ȃ) Drážgošanka -e ž, preb. i. (á)
  11. dražílec -lca [u̯c] m z -em člov. (ı̑) uradni ~ dražílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) dražílčev -a -o [u̯č] (ı̑)
  12. dražílen -lna -o; bolj ~ (ı̑) preveč ~ vpliv dražílni -a -o (ı̑) ~o sredstvo dražílnost -i ž, pojm. (ı̑)
  13. dražílno nač. prisl. (ı̑) ~ vplivati na kaj
  14. dražílo -a s, snov. (í) uživati kavo kot ~
  15. dražítelj -a m z -em člov. (ı̑) dražilec dražíteljica -e ž, člov. (ı̑) dražilka dražíteljev -a -o (ı̑) dražíteljičin -a -o (ı̑)
  16. dražítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ potrošniškega blaga
  17. drážiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; dráženje (á) gozd. |kopati odtočne jarke|: kaj ~ cesto
  18. dražíti 1 -ím nedov. dráži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; dražênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj ~ hrano, izdelke; ~ slike na dražbi dražíti se -ím se (í/ı̑ í) Vse se ~i
  19. dražíti 2 in drážiti -im in drážiti -im nedov. dráži -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; drážil -íla in -il -ila, drážit, drážen -a; dráženje; (drážit) (í/ı̑/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ psa; ~ soseda; dražiti komu kaj ~ otroku domišljijo razvnemati; dražiti koga/kaj proti komu/čemu ~ soseda proti sosedu hujskati, podpihovati; dražiti koga/kaj z/s kom/čim ~ oči s solzilcem; Vsi jo ~ijo z njim; brezos. dražiti koga k/h čemu, na kaj ~i ga h kašlju, na kašelj
  20. dražljáj -a m z -em (ȃ) odzivati se na ~e; občutljiv za ~e
  21. dražljájski -a -o (ȃ) ~ prag dražljájskost -i ž, pojm. (ȃ)
  22. dražljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ dim; redk. ~ bolnik razdražljiv dražljívost -i ž, pojm. (í)
  23. dražljívec -vca m z -em člov. (ı̑) izzivanje ~ev dražljívka -e ž, člov. (ı̑) dražljívčev -a -o (ı̑)
  24. dražljívo nač. prisl. (í) Vonj je ~ silil v nosnice
  25. drážnica -e ž (ȃ) gozd. |podaljšek odtočnega jarka|
  26. drážnik -a m (ȃ) gozd. |odtočni jarek|
  27. dŕča -e ž (ŕ) spuščati hlode po ~i; gozd. žična ~; pomor. sanišče
  28. dŕčar -ja m z -em člov. (ȓ) |delavec| dŕčarjev -a -o (ȓ)
  29. dŕčast -a -o; bolj ~ (ŕ) ~a pot; poud. ~ obraz |zguban|
  30. drčáti -ím nedov. dŕči -íte, -èč -éča; dŕčal -ála; drčánje; (dŕčat) (á í) ~ po strmini; poud. drčati v kaj ~ ~ polom |bližati se čemu slabemu|; brezos. drčati komu V teh čevljih mi ~i
  31. drčàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~a tla drčávost -i ž, pojm. (á)
  32. dŕčen -čna -o tudi dŕčen -čna -ó; bolj ~ (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) drsen, spolzek: ~a pot dŕčnost -i ž, pojm. (ŕ) drsnost, spolzkost
  33. drčljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) ~a pot
  34. dr. dr. okrajš. dvojni doktor
  35. dŕdra -e ž (ȓ) star. raglja; člov., slabš. |hitro, mnogo govoreč človek|
  36. drdrálo -a s (á) poud. |drdrajoča priprava|
  37. drdráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; drdránje; (-àt) (á ȃ) Kolesa ~ajo; poud. Vlak ~a skozi sotesko |hitro, ropotajoč vozi|; poud. drdrati kaj ~ lekcijo |hitro, enolično pripovedovati|; slabš. |mnogo, hitro govoriti|
  38. drdràv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) poud. ~ otrok |ki hitro, mnogo govori| drdrávost -i ž, pojm. (á) poud.
  39. drdrávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |kdor hitro, veliko govori| drdrávka -e ž, člov. (ȃ) poud. drdrávčev -a -o (ȃ) poud.
  40. drdrávka -e ž (ȃ) star. raglja
  41. dreadnought -a [drédnot] m (ẹ̑); gl. drednot
  42. drédnot -a m (ẹ̑) zgod. |vojna ladja|
  43. drédža -e ž (ẹ̑) |ribiška mreža|
  44. drégati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dréganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ soseda; dregati koga v kaj Veje so ga dregale v obraz; dregati v koga/kaj z/s čim ~ ~ rov s palico; poud. ~ ~ koga z vprašanji |vsiljivo spraševati, ogovarjati|
  45. dregljáj -a m z -em pojm. (ȃ) ~ v hrbet; ~ s komolcem
  46. drégniti -em dov. drégnjen -a; drégnjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ znanca, naj molči; poud. Novica ga je neprijetno dregnila |prizadela, vznemirila|; dregniti koga z/s čim ~ sošolca s komolcem; poud. ~ prijatelja z očitkom |prizadeti, vznemiriti|; dregniti v kaj ~ ~ ogenj; poud.: ~ ~ bistvo spora |opozoriti nanj|; ~ ~ osje, sršenje gnezdo |povzročiti razburjenje|
  47. drèk 1 drêka m, snov. (ȅ é) nizk. |blato, govno, iztrebki|: smrdeti po ~u; jokati za vsak ~ |za vsako malenkost|
  48. drèk 2 nik. mer. prisl. (ȅ) nizk. To me en ~ briga |prav nič, malo|
  49. drèk 3 nik. člen. (ȅ) nizk. ~, pa taka zabava
  50. drekáč -a m z -em člov. (á) nizk. |prostaški človek; strahopetnež| drekáčka -e ž, člov. (á) nizk. drekáčev -a -o (á) nizk.

   20.501 20.551 20.601 20.651 20.701 20.751 20.801 20.851 20.901 20.951  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA