Slovenski pravopis 2001
b (20.651-20.700)
-
Drága 3 -e ž, zem. i. (á) |pri Škofji Loki|: v ~i dráški -a -o (á) Draščàn -ána in Draščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Draščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
Dragatúš -a m z -em zem. i. (ȗ) v ~u dragatúški -a -o (ȗ) Dragatúščan -a in Dragatúšec -šca m, druga oblika z -em preb. i. (ȗ; ȗ) Dragatúščanka -e ž, preb. i. (ȗ)
-
drágec -gca m z -em člov. (ȃ) ljubk. Ti si moj ~ |dragi|; iron. Tako pa ne bo šlo, ~ |ti| drágica -e ž, člov. (ȃ) drágčev -a -o (ȃ) drágičin -a -o (á)
-
drágica -e ž (á) manjš.; poud. studenec na dnu ~e |doline|
-
Drágica -e ž, oseb. i. (ȃ) Drágičin -a -o (ȃ)
-
dragínja -e ž, pojm. (í; ı̑) velika ~
-
dragínjski -a -o (ı̑) ~ dodatek
-
drágo 1 in dragó nač. prisl. drážje (á; ọ̑; á) ~ prodati; ~ se oblačiti; ~ plačane izkušnje
-
drágo 2 povdk. (á) ~ mi je, da sva se spoznala
-
drago.. prvi del podr. zlož. dragoljúbec, dragocén, dragoléten
-
Drágo -a, ○-ta m, oseb. i. (ȃ) Drága -e ž, oseb. i. (ȃ) Drágov -a -o, ○-tov -a -o (ȃ)
-
dragocén -a -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ́) ~ nakit dragocen komu/čemu Spomin nanjo mu je ~ dragocéni -a -o (ẹ́) poud. zapravljati ~ čas |ki ima poseben pomen| dragocénost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ umetnine; števn. prodati ~i
-
drágoman -a m, člov. (ȃ) |orientalski tolmač|
-
Dragómelj -mlja m z -em zem. i. (ọ́) v ~u dragómeljski -a -o [mə] (ọ́) Dragomljàn -ána in Dragomlján -a in Dragómeljčan -a [mə] m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ọ́) Dragomljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
Drágomer -ja m z -em zem. i. (ȃ) v ~u drágomerski -a -o in dragomêrski -a -o (ȃ; ȇ) Dragomêrčan -a m, preb. i. (ȇ) Dragomêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
-
Drágomir -ja m z -em oseb. i. (ȃ) Drágomira -e ž, oseb. i. (ȃ) Drágomirjev -a -o (ȃ)
-
dragón -a m živ. (ọ̑) |jadrnica|
-
dragonáda -e ž, pojm. (ȃ) zgod. |nasilno pokatoličevanje|
-
dragónar 1 -ja m z -em člov. (ọ̑) poud. |dragonec|; slabš. |postavna, odločna ženska| dragónarjev -a -o (ọ̑)
-
dragónar 2 -ja m z -em (ȃ) |pas na hrbtni strani oblačila|
-
dragónarski -a -o (ọ̑) poud. |dragonski|: ~ polk
-
dragónec -nca m z -em člov. (ọ̑) |vojak| dragónčev -a -o (ọ̑)
-
Dragónja -e ž, zem. i. (ọ́) |slovenska reka|
-
dragónski -a -o (ọ̑) ~ polk
-
Drágotin -a m, oseb. i. (ȃ) Drágotina -e ž, oseb. i. (ȃ)
-
dragotína -e ž (í) neobč. dragocenost
-
dragotínar -ja m z -em člov. (ı̑) neobč. draguljar dragotínarjev -a -o (ı̑) neobč.
-
dragotínarski -a -o (ı̑) neobč. draguljarski
-
dragotínarstvo -a s, pojm. (ı̑) neobč. draguljarstvo
-
dragotínje -a s, skup. (ı̑) neobč. dragocenosti
-
dragúlj -a m z -em (ú; ȗ) prstan z ~i; poud. Ta človek je pravi ~ |dober, plemenit|
-
dragúljar -ja m z -em člov. (ȗ) dragúljarica -e ž, člov. (ȗ) dragúljarjev -a -o (ȗ) dragúljaričin -a -o (ȗ)
-
draguljárna -e ž (ȃ) prodajati v ~i
-
dragúljarski -a -o (ȗ) ~ poklic
-
dragúljarstvo -a s, pojm. (ȗ) ukvarjati se z ~om
-
dragúljast -a -o; bolj ~ (ú; ȗ) ~ okrasek; poud. ~e oči |podobne dragulju|
-
dragúljček -čka m (ú; ȗ) manjš.; poud. |dragulj|
-
dragúša -e ž (ú) |rastlina|
-
dráhemski -a -o [hə] (ȃ) ~o plačilo
-
dráhma -e ž (ȃ) |denarna enota|
-
drájna -e ž (ȃ) slabš. |popevka|
-
drájnati -am nedov. -ajóč, -áje; drájnanje (ȃ) slabš. |popivati, veseljačiti|
-
drájsati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drájsanje (ȃ) neknj. pog. kaj ~ hlače na stolu drgniti, guliti drájsati se -am se (ȃ) neknj. pog. z/s čim ~ ~ z avtomobilom voziti se
-
drákar -ja m z -em (ȃ) |vikinška ladja|
-
Drákon -a m, oseb. i. (ȃ) |grški zakonodajalec|
-
drakóničen -čna -o (ọ́) drakonski: ~i ukrepi drakóničnost -i ž, pojm. (ọ́) drakonskost
-
drakónski -a -o (ọ̑) brezobziren, krut: ~ ukrep drakónskost -i ž, pojm. (ọ̑) brezobzirnost, krutost
-
drakónsko nač. prisl. (ọ̑) ~ kaznovati brezobzirno, kruto
-
drálon -a m, snov. (ȃ) bluza iz ~a
-
dram. okrajš. dramatika, dramski
20.401 20.451 20.501 20.551 20.601 20.651 20.701 20.751 20.801 20.851
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani