b (20.001-20.050)

20001. določljív -a -o (í; ı̑ í í) ~ pomen določljívost -i ž, pojm. (í)
20002. dolóčno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ se izraziti o čem; ~eje razmejiti stvari
20003. dolomít -a m, snov. (ı̑) |kamnina|
20004. dolomíten -tna -o (ı̑) dolomítni -a -o (ı̑) ~ pesek dolomítnost -i ž, pojm. (ı̑)
20005. Dolomíti -ov m mn., zem. i. (ı̑) |italijansko pogorje|: v ~ih dolomítski -a -o (ı̑)
20006. dolomitizácija -e ž, pojm. (á) kamn. ~ apnenca
20007. dolomitizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dolomitizíranje (ı̑) |spremeniti se v dolomit|
20008. dolomítovec -vca m z -em snov. (ı̑) |kamnina|
20009. Dolomítska izjáva -e -e ž, stvar. i. (ı̑ ȃ) zgod. |politična izjava|
20010. dolomítski -a -o (ı̑) ~e kamnine dolomítskost -i ž, pojm. (ı̑)
20011. dólor -ja m z -em (ọ̑) izobr. bolečina
20012. Dolóres -- ž, oseb. i. (ọ̑) Dolóresin -a -o (ọ̑)
20013. dolorízem -zma m, pojm. (í) filoz.
20014. dolózen -zna -o (ọ̑) pravn. naklepen dolózni -a -o (ọ̑) ~ uboj dolóznost -i ž, pojm. (ọ̑) pravn. naklepnost
20015. dolóžek -žka m (ọ̑) glasb. |okrasek|
20016. doložíti -ím dov. dolôži -íte; dolóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj ~ drva na ogenj, v peč; doložiti kaj k čemu ~ svoje vreče k drugim
20017. Dôl pri Hrástniku Dóla ~ ~ [dou̯] m, zem. i. (ȏ ȃ ọ̑ ȃ) na ~u ~ ~, neurad. na ~u dôlski -a -o [u̯s] (ȏ) Doljánec -nca m z -em preb. i. (á; ȃ) Doljánka -e ž, preb. i. (ȃ) Doljánčev -a -o (á; ȃ)
20018. Dôlsko -ega [u̯s] in Dólsko -ega s, zem. i. (ȏ; ọ̑) v ~em dôlski -a -o [u̯s] in dólski -a -o in dôlški -a -o [u̯š] in dólški -a -o (ȏ; ọ̑; ȏ; ọ̑) Dôlščan -a [u̯š] in Dólščan -a m, preb. i. (ȏ; ọ̑) Dôlščanka -e [u̯š] in Dólščanka -e ž, preb. i. (ȏ; ọ̑)
20019. dólus -a m (ọ̑) pravn. naklep
20020. dôlž [u̯š] (ọ̑) star., v zvezi meriti v dolž v dolžino, po dolgem
20021. Dolžánova sotéska -e -e [u̯ž] ž, zem. i. (á ẹ̑) |soteska pri Tržiču|: v ~i ~i
20022. dôlžen -žna -o in dolžán dôlžna -ó [u̯ž] (ó; ȃ ó ọ̑) komu/čemu kaj biti ~ znancu veliko vsoto; biti ~ obrtniku za delo; biti ~ skrbeti za red; ~ si, da mu pomagaš dôlžni -a -o (ó) ~ delež
20023. dolžílec -lca [u̯ž] m z -em člov. (ı̑) dolžílka -e [u̯ž] ž, člov. (ı̑) dolžílčev -a -o [u̯ž] (ı̑)
20024. dolžína -e [u̯ž] ž, pojm. (í) ~ ceste; ~ pogovora; ~ je knjigi v škodo obširnost, obsežnost
20025. dolžínski -a -o [u̯ž] (ı̑) ~a mera dolžínskost -i [u̯ž] ž, pojm. (ı̑)
20026. dolžítev -tve [u̯ž] ž, pojm. (ı̑) ~ nepoštenosti
20027. dolžíti -ím [u̯ž] nedov. dôlži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; dolžénje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga česa ~ sosedo tatvine
20028. dolžník -a [u̯ž] m, člov. (í) dolžníca -e [u̯ž] ž, člov. (í) dolžníčin -a -o [u̯ž] (ı̑)
20029. dolžníški -a -o [u̯ž] (ı̑) ~a knjiga dolžníškost -i [u̯ž] ž, pojm. (ı̑)
20030. dolžnóst -i [u̯ž] ž (ọ̑) moralna ~; poklicne ~i; ~ do otrok; vršilec ~i ‹v. d.› direktorja; prevzeti ~i predsednika |službo, naloge|; ravnati po uradni ~i uradno; Tvoja ~ je, da to storiš |pričakuje se|; publ. izpolniti svojo državljansko ~ |voliti|; poud. To je naša sveta ~ |zelo velika|
20031. dolžnósten -tna -o [u̯ž] (ọ̑) dolžnóstni -a -o [u̯ž] (ọ̑) ~ čut dolžnóstnost -i [u̯ž] ž, pojm. (ọ̑)
20032. dóm -a m, mest. ed. dómu in dômu; dv. dóma in -ôva -ôv; mn. -ôvi -ôv, v drugem pomenu tudi dómi (ọ̑) 1. oditi od, z ~a; dobiti pismo od ~a |od domačih|; dostava na ~ |na stanovanje|; poročiti se na ~ |na posestvo, domačijo|; gosp. delo na ~u; vznes.: bojevati se za ~ za domovino; zadnji ~ grob 2. zdravstveni ~; kazensko-poboljševalni ~; ~ onemoglih, za onemogle
20033. domá mestov. prostor. prisl. (ȃ) stanovati ~; ~ pri starših; pri nas ~; obleka za ~; pridelati vse ~; biti, ostati ~; knj. pog. biti ~ v čem |dobro se spoznati na kaj|; Bodite kakor ~
20034. domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina| po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|
20035. domáče nač. prisl. (á) ~ se vesti
20036. domáčen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) ~o razpoloženje domáčnost -i ž, pojm. (á)
20037. domačeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála; domačevánje; (-àt) (á ȗ) star. Vsi so odšli, sam pa je domačeval |ostal doma za varuha|
20038. domačíja -e ž (ı̑) hribovska ~; vznes. svobodna ~ domovina; star. živeti na ~i v domači hiši, na domu
20039. domačíjica -e ž (ı̑) manjš.; poud. |domačija|
20040. domačíjski -a -o (ı̑) ~i motivi v slikarstvu
20041. domačíjstvo -a s, pojm. (ı̑) ~ v literaturi
20042. domačín -a m, člov. (ı̑) nasprotovanje ~ov; publ. zmaga ~ov domačih tekmovalcev domačínka -e ž, člov. (ı̑)
20043. domačínka -e ž (ı̑) jezikosl. neprevzeta beseda
20044. domačínski -a -o (ı̑) ~a plemena
20045. domačínstvo -a s, pojm. (ı̑) redk. domačijstvo
20046. domáčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; domáčenje (á ȃ) kaj ~ prevzete besede; redk. ~ živali udomačevati
20047. domáčnosten -tna -o; bolj ~ (á) ~o vzdušje domáčnostni -a -o (á) domačijski: ~a umetnost
20048. domála presoj. člen. (ȃ) skoraj, do malega: ~ vse je uničeno
20049. do málega presoj. člen. zv. (ȃ) skoraj: ~ ~ vsi so prišli
20050. dómar -ja m z -em člov. (ọ̑) šol. žarg. |učenec v dijaškem domu| dómarica -e ž, člov. (ọ̑) šol. žarg. dómarjev -a -o (ọ̑) šol. žarg. dómaričin -a -o (ọ̑) šol. žarg.

   19.751 19.801 19.851 19.901 19.951 20.001 20.051 20.101 20.151 20.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani