Slovenski pravopis 2001
b (19.751-19.800)
-
doklícen -cna -o (ı̑) doklícni -a -o (ı̑) ~a razdalja
-
dokliceváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ otroke domov
-
dòklič nepravi podr. čas. vez. (ọ́/ọ̑) pokr. dokler: Ne misli vstati prej, ~ se ne bo zadnji pri mizi dvignil
-
dokolénčnica -e ž (ẹ̑) redk. dokolenka
-
dokolénčnik -a m (ẹ̑) redk. gamaša, golenica
-
dokolénica -e ž (ȇ) neobč. gamaša, golenica
-
dokolénka -e ž (ẹ̑) obuti ~e |nogavice|; hlače ~e; redk. gamaša, golenica
-
dokolénski -a -o (ẹ̑) ~e hlače
-
dokolkováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; (-àt) (á ȗ) kaj ~ prošnjo, vlogo
-
dokomôlčen -čna -o [u̯č] (ȏ) dokomôlčni -a -o [u̯č] (ȏ) ~i rokavi dokomôlčnost -i [u̯č] ž, pojm. (ȏ)
-
dokomôlčnica -e [u̯č] ž (ȏ) |obveza|
-
dokomôlčnik -a [u̯č] m (ȏ) redk. narokavnik
-
dokončán -a -o (á) Roman ni ~ dokončánost -i ž, pojm. (á)
-
dokončáti -ám dov. dokončánje; drugo gl. končati (á ȃ) kaj ~ nalogo, portret
-
dokončávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dokončávanje (ȃ) kaj ~ stavbo dokončevati
-
dokônčen -čna -o (ó) Sodba je ~a dokônčni -a -o (ó) ~ proizvod dokônčno -ega s, pojm. (ó) trditi kaj ~ega dokônčnost -i ž, pojm. (ó)
-
dokončeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) dokončeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) dokončeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
dokončeválski -a -o [u̯s] (ȃ) ~a dela
-
dokončeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dokončevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ risbo; ~ srednjo šolo
-
dokônčno mer. prisl. (ó) ~ odločati o čem; ~ urediti kaj
-
dokopáti -kópljem tudi dokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ še del jarka; ~ temelje; dokopati do česa ~ ~ polovice vinograda dokopáti se -kópljem se tudi dokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ skozi sneg v zavetišče; poud. dokopati se do česa ~ ~ ~ spoznanja |s trudom priti|
-
dokopávati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dokopávanje (ȃ) poud. do česa ~ ~ ~ bogastva |s trudom prihajati|
-
dokósiti -im dov. (ọ́) |končati kosilo|
-
dokosíti -ím dov. dokósil -íla, nam. dokosít/dokosìt; drugo gl. kosíti (í/ı̑ í) kaj ~ še nekaj trave
-
dokováti -újem dov., nam. dokovàt; dokovánje; drugo gl. kovati (á ȗ) ~ in odložiti kladivo
-
dokŕmiti -im dov. dokŕmljen -a; dokŕmljenje (ŕ) kaj ~ čebele, živino
-
dóksa -e ž (ọ̑) filoz. |mnenje|
-
dokso.. prvi del podr. zlož. |mnenje| doksográf, doksologíja
-
doksográf -a m, člov. (ȃ) |zapisovalec filozofskih naukov|
-
doksologíja -e ž (ı̑) ver. |hvalni obrazec|
-
dóktor -ja m z -em člov. (ọ́) 1. doseči naslov ~a; ~ pravnih znanosti; gospod ~; ~ Fran Ramovš; z ~em, knj. pog. z ~ Kitkom; knj. pog. ~ Boršnikova doktorica Marja Boršnik 2. poklicati ~a zdravnika; star. odvetnik dóktorica -e ž, člov. (ọ́) dóktorjev -a -o (ọ́) dóktoričin -a -o (ọ́)
-
doktoránd -a m, člov. (á; ȃ) |pripravnik za doktorat| doktorándka -e ž, člov. (á; ȃ)
-
doktorát -a m, pojm. (ȃ) |znanstvena stopnja|: doseči ~ znanosti
-
dóktorček -čka m, člov. (ọ́) manjš.; iron. |doktor|
-
doktorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; doktoríranje (ı̑) iz česa ~ ~ medicine
-
dóktorski -a -o (ọ́) ~ naslov; poud. ~ podpis |težko čitljiv, nerazločen| dóktorskost -i ž, pojm. (ọ́)
-
dóktorstvo -a s, pojm. (ọ́) redk. doseči ~ doktorat
-
doktrína -e ž (í; ı̑) politična ~; neobč. moderna dramaturška ~ nazor, načelo; slabš. trdovratno se držati svoje ~e |togega, neživljenjskega naziranja|
-
doktrinálen -lna -o (ȃ) doktrinálni -a -o (ȃ) ~a nasprotja doktrinálnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
doktrinár -ja in doktrínar -ja m z -em člov. (á; ı̑) slabš. |kdor se togo drži doktrine| doktrinárka -e in doktrínarka -e ž, člov. (á; ȁ) doktrinárjev -a -o in doktrínarjev -a -o (á; ȁ)
-
doktrinárec -rca m z -em člov. (ȃ) redk. doktrinar doktrinárčev -a -o (ȃ) redk.
-
doktrináren -rna -o; bolj ~ (ȃ) slabš. preveč ~o razmišljanje |togo, neživljenjsko| doktrinárni -a -o (ȃ) ~a razlaga zakona doktrinárnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
doktrinárno nač. prisl. (ȃ) slabš. govoriti suho, ~ |togo, neživljenjsko|
-
doktrinárski -a -o in doktrínarski -a -o (á; í) slabš. ~o mišljenje |togo, neživljenjsko|
-
doktrinárstvo -a in doktrínarstvo -a s, pojm. (ȃ; ı̑) slabš. upirati se ~u |togemu, neživljenjskemu mišljenju, ravnanju|
-
dokúhati -am dov. -an -ana (ú ȗ) kaj ~ fižol
-
dokumènt -ênta m (ȅ é) urediti ~e; zgodovinski ~; poud. Roman je ~ svoje dobe |priča, odraz|
-
dokumentácija -e ž, skup. (á) 1. dokument, listina: predložiti ~o; vojaška ~ 2. pojm. vsestranska ~ trditve utemeljitev; oddelek za ~o |za zbiranje podatkov|
-
dokumentacíjski -a -o (ı̑) ~i viri dokumentacíjskost -i ž, pojm. (ı̑)
-
dokumentacíjsko- prvi del prir. zlož. (ı̑) dokumentacíjsko-informacíjski
19.501 19.551 19.601 19.651 19.701 19.751 19.801 19.851 19.901 19.951
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani