Slovenski pravopis 2001
b (19.651-19.700)
-
dogotovíti -ím dov. dogotôvi -íte; dogotôvil -íla, -ít/-ìt, dogotovljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) dodelati, dokončati: kaj ~ delo; ~ katedralo
-
dogovarjálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) dogovarjálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) dogovarjálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
dogovárjati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dogovárjanje (ȃ) z/s kom/čim za kaj, o kom/čem ~ ~ z dekletom za sestanek; ~ ~ s sindikatom o plačah; ~ ~ o ceni; ~ ~ (o tem), kaj je treba storiti
-
dogovína -e ž, snov. (í) |les|
-
dogôvnik -a m (ȏ) |oblič|
-
dogôvor -a m (ȏ) skleniti ~; poud. To je stvar ~a |bo, kakor se bomo dogovorili|; urad. Nastop službe takoj, plača po ~u
-
dogôvoren -rna -o (ȏ) Knjižni jezik in pisava sta ~a dogôvorni -a -o (ȏ) ~ pogoj dogôvornost -i ž, pojm. (ȏ)
-
dogovoríti -ím dov., nam. dogovôrit in dogovorít/dogovorìt; drugo gl. govoriti (í/ı̑ í) kaj ~ misel; ●~ sestanek dogovoriti se za sestanek dogovoríti se -ím se (í/ı̑ í) z/s kom/čim za kaj, o kom/čem ~ ~ z dekletom za sestanek; ~ ~ s sosedom o odškodnini; ~ ~ (o tem), kaj je potrebno storiti
-
dogovorjèn -êna -o (ȅ é é) Kupčija je ~a dogovorjêni -a -o (é) ~ rok dogovorjêno -ega s, pojm. (é) spoštovati ~ dogovorjênost -i ž, pojm. (é)
-
dogovorjêno povdk. (é) Torej prideva jutri. -Dogovorjeno
-
dogôvorno nač. prisl. (ọ̑) To dela ~ s tovariši v dogovoru
-
dogradítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ ceste
-
dogradíti -ím dov. dográdil -íla, nam. dogradít/dogradìt; dograjênje; drugo gl. graditi (í/ı̑ í) kaj ~ stavbo; dograditi čemu kaj ~ šoli prizidek
-
dográdnja -e ž, pojm. (á; ȃ) načrt za ~o šole
-
dográjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; dográjanje (á) dograjevati
-
dograjèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) neobč. umetniško ~a novela izoblikovana, popolna dograjênost -i ž, pojm. (é) neobč. izoblikovanost, popolnost
-
dograjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dograjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ šolo; dograjevati čemu kaj ~ bolnišnici novi trakt
-
dogŕda mer. prisl. (ȓ) redk. zelo, hudo: ~ se spreti
-
dogrévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dogrévanje; (ẹ́) kaj ~ stanovanje, vodo
-
dohajáč -a m z -em člov. (á) dohajáčka -e ž, člov. (á) dohajáčev -a -o (á)
-
dohájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dohájanje (ȃ) koga/kaj ~ popotnike; ~ potrebe; umsko ~ kaj → dojemati, razumevati
-
dohitéti -ím dov. dohitèn -êna; dohitênje; drugo gl. hiteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ vlak; ~ sosede pri delu; ~ zamujeno nadomestiti, popraviti
-
dohitévati -am nedov. -ajóč, -eváje; -an -ana; dohitévanje (ẹ́) koga/kaj ~ vodilne tekače
-
dohòd -óda m (ȍ ọ́) zapreti ~ do šole
-
dohódek -dka m (ọ̑) povečati ~ podjetja; narodni ~ na prebivalca; ~i od premoženja
-
dohóden -dna -o (ọ̑) dohódni -a -o (ọ̑) ~a pot dohódnost -i ž, pojm. (ọ̑)
-
dohodíti -hódim dov. dohójen -a; drugo gl. hoditi (í/ı̑ ọ́) neobč., z notranjim predmetom kaj ~ pol poti
-
dohódkoven -vna -o (ọ̑) dohódkovni -a -o (ọ̑) ~ sistem dohódkovnost -i ž, pojm. (ọ̑)
-
dohodnína -e ž (í) prijava ~e
-
dohodnínski -a -o (ı̑) ~ davek; ~a osnova dohodnínskost -i ž, pojm. (ı̑)
-
dohrepenéti -ím dov.; drugo gl. hrepeneti (ẹ́ í) privzdig. prenehati hrepeneti
-
dóhtar -ja m z -em člov. (ọ́) neknj. ljud. zdravnik; star. odvetnik dóhtarica -e ž, člov. (ọ́) neknj. ljud. zdravnica dóhtarjev -a -o (ọ́) dóhtaričin -a -o (ọ́) neknj. ljud.
-
dóhtarski -a -o (ọ́) neknj. ljud. zdravniški, doktorski
-
doigráti -ám dov. doigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) kaj ~ partijo šaha
-
doigrávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; doigrávanje (ȃ) kaj ~ skladbo, prekinjeno partijo šaha
-
doíti -ídem, star. doíti dójdem dov. -i -ite; -šèl -šlà, star. dôšel -šla; (-ít/-ìt) (í; í ọ́) neobč. dohiteti: koga/kaj Na poti so ga došli
-
dojádrati -am dov. dojádranje (ȃ) do česa ~ ~ otoka
-
dojáhati -am tudi dojáhati -jášem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; dojáhanje (á; ȃ; á; ȃ) do česa ~ ~ vasi prijahati
-
dojèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) dojéči -a -e (ẹ́) ~e matere
-
dójem -jma in dôjem -jma m (ọ́; ó) neobč. ~ zapuščenosti vtis, občutek
-
dojemálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) dojemálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) dojemálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
dojemálen -lna -o (ȃ) dojemálni -a -o (ȃ) ~a sposobnost dojemálnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
dojémanjski -a -o (ẹ̑) ~e sposobnosti učencev
-
dojémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dojémanje (ẹ̑) kaj ~ razlago; Oko ~a svetlobo; čustveno, površno ~
-
dojemljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ človek; dojemljiv za kaj ~ ~ lepoto dojemljívost -i ž, pojm. (í)
-
dójen -jna -o (ọ́) dójni -a -o (ọ́) ~a doba; redk. ~a mati doječa mati dójnost -i ž, pojm. (ọ́) vet. ~ krav
-
dojèn -êna -o (ȅ é é) biti ~ dojêni -a -o (é) ~ otrok dojênost -i ž, pojm. (é)
-
dojênček -čka m, člov. (é) dojênčica -e ž, člov. (é) neobč. (deklica) dojenček dojênčičin -a -o (é) neobč.
-
dojênec -nca m z -em člov. (é) neobč. dojenček dojênka -e ž, člov. (é) neobč. (deklica) dojenček dojênčev -a -o (é) neobč.
-
dojênski -a -o (é) ~ jok
19.401 19.451 19.501 19.551 19.601 19.651 19.701 19.751 19.801 19.851
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani