Slovenski pravopis 2001

b (19.501-19.550)

  1. dljè primer. prisl. (ȅ) 1. količine prostora bolj daleč: priti ~ kot drugi; segati še ~ v globino 2. količine časa živeti ~ kot včasih; malo ~; čim ~ čaka, tem bolj je nemiren; ~ časa se ohraniti bolj dolgo; prim. daleč 1
  2. dm -- [dəmə̀ in deèm] m, simb. (ə̏; ȅ) decimeter
  3. 2 dm 2 -- [dəmə̀ in deèm na kvadrat, na drugo] m, simb. (ə̏; ȅ) kvadratni decimeter
  4. 3 dm 3 -- [dəmə̀ in deèm na kub, na tretjo] m, simb. (ə̏; ȅ) kubični decimeter
  5. d-mól -a [dé] m, pojm. (ẹ̑-ọ̑) glasb.
  6. DMSO -- [deemesó] m (ọ̑) dimetilsulfoksid
  7. DN -- [dənə̀] m (ə̏) Društvo narodov
  8. DNA -- [deená] m (ȃ) → DNK
  9. dnén -a -o (ẹ̑) dnéni -a -o (ẹ̑) ~a debelina |debelina dna|
  10. Dnéper -pra m, zem. i. (ẹ́) |ukrajinska reka| dnéprski -a -o (ẹ́)
  11. Dnepropetrôvsk -a m, zem. i. (ȏ) Jekaterinoslav dnepropetrôvski -a -o (ȏ)
  12. Dnéster -tra m, zem. i. (ẹ́) |ukrajinska reka| dnéstrski -a -o (ẹ́)
  13. dnéven -vna -o (ẹ̑) dnévni -a -o (ẹ̑) ~ red; ~a svetloba dnévnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  14. dnévnica -e ž (ẹ̑) izplačati ~e
  15. dnévničar -ja m z -em člov. (ẹ̑) |pisar; novinar| dnévničarka -e ž, člov. (ẹ̑) |novinarka| dnévničarjev -a -o (ẹ̑)
  16. dnévničarski -a -o (ẹ̑) ~a rubrika
  17. dnévničarstvo -a s, pojm. (ẹ̑) ukvarjati se z ~om
  18. dnévnik -a m (ẹ̑) pisati ~; uredništvo ~a; živ. (metulji) ~i
  19. Dnévnik -a m, stvar. i. (ẹ̑) |slovenski časopis|
  20. dnevnína -e ž (í) |plačilo|
  21. dnévniški -a -o (ẹ̑) ~ zapis dnévniškost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  22. dnévno čas. prisl. (ẹ̑) ~ se voziti z vlakom
  23. dnévno.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) dnévnoinformatíven, dnévnopolítičen, dnévnosvetlôben
  24. dnévnoinformatíven -vna -o (ẹ̑ı̑) dnévnoinformatívni -a -o (ẹ̑ı̑) ~ tisk
  25. dnévnopolítičen -čna -o (ẹ̑í) dnévnopolítični -a -o (ẹ̑í) ~o geslo
  26. dníčen -čna -o (ı̑) dníčni -a -o (ı̑) ~i listi |na dnu rastoči|
  27. dníka -e ž (í) pokr. |kotanja|
  28. dníkast -a -o (í) pokr. |kotanjast|: ~a globel
  29. dnína 1 -e ž (í) |dnevno delo, dnevni zaslužek|
  30. dnína 2 -e ž (í) pokr. |večja valovita dolina|
  31. dnínar -ja m z -em člov. (ı̑) dnínarica -e ž, člov. (ı̑) dnínarka -e ž, člov. (ı̑) dninarica dnínarjev -a -o (ı̑) dnínaričin -a -o (ı̑)
  32. dnináriti -im nedov. dninárjenje (á ȃ) neobč. hoditi na dnino: ~ po kmetijah
  33. dnínarski -a -o (ı̑) ~ zaslužek
  34. dníniti -im nedov. dnínjenje (í ı̑) neobč. hoditi na dnino: ~ pri kmetih
  35. dníti -ím nedov. dnì dníte; dnèč dnéča; dníl dníla, dnít, dnjèn dnjêna; dnítje; (dnít/dnìt) (í/ı̑ í) |vstavljati dno|: kaj ~ sod
  36. dnjáča -e ž (á) pokr. |kotanja|
  37. DNK -- [deenká] m (ȃ) dezoksiribonukleinska kislina
  38. DNK- [deenká] prvi del prir. zlož. (ȃ) DNK-polimeráza
  39. DNK-polimeráza -e [deenká] ž (ȃ-ȃ) biol.
  40. dnò -à s, dv. -ì -òv/-ôv/dán -ôma -ì -ìh/-éh -ôma; mn. dnà -òv/-ôv/dán dnòm -à -ìh/-éh -í (ȍ ȁ) morsko ~; ~ jame, soda; knj. pog. iti na ~ potopiti se; poud.: ~ družbe |najrevnejši sloj|; dojeti do ~a |popolnoma|; iz ~a srca biti hvaležen |zelo|; izpiti kozarec do ~a |do konca|
  41. dó -ja tudi dó -- m, prva oblika z -em (ọ̑; ọ̑) glasb.
  42. do 1 [ poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od 1. dosegovni a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev 2. razmejevalni, v zvezi z od a) prostorski od Celja ~ Žalca b) časovni od jutra ~ večera c) šteti od ena ~ deset 3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo| 4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe 5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
  43. do 2 presoj. člen. skoraj: Vas ima ~ sedemdeset hiš; ~ dvajset minut hoda; napisati ~ sto vrstic največ
  44. dó.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ọ́) star. dójdem
  45. dô.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ó) star. dôšel -šla -o
  46. dò.. predp. obr. (ȍ) |dodatno| dòdiplómski; dòzavarováti, dòkapitalizírati
  47. do.. [ poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. ( star. dójdem), dô.. ( star. dôšel) po umiku naglasa I. izpredložna glag. 1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja 2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti 3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati 4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati II. izpredložna imenska 1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra 2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen
  48. doajén -a m, člov. (ẹ̑) |najstarejši član|: ~ ljubljanske Drame doajénka -e ž, člov. (ẹ̑)
  49. doc. okrajš. docent
  50. docéla mer. prisl. (ẹ̑) neobč. popolnoma, čisto: ~ drugačen; ~ pozabiti

   19.251 19.301 19.351 19.401 19.451 19.501 19.551 19.601 19.651 19.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA