b (1.901-1.950)

1901. bleščèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ biser; poud.: ~ dvorec |razkošen, sijajen|; ~ uspeh |zelo velik|
1902. bleščéče nač. prisl. (ẹ́) ~ bel; poud. ~ braniti koga |odlično, zelo uspešno|
1903. bleščíca -e ž (í) |okrasna kovinska ploščica|: obleka z ~ami
1904. blínda -e ž (ı̑) voj. žarg. oklepni avtomobil
1905. blindíran -a -o (ı̑) blindírani -a -o (ı̑) ~ avtomobil oklepni avtomobil blindíranost -i ž, pojm. (ı̑)
1906. blindírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; blindíranje (ı̑) kaj ~ avtomobil
1907. blínec -nca m z -em (í; ı̑) pokr. peči ~e mlince
1908. b-línija -e [bé] ž (ẹ̑-í) šah.
1909. blíniti se -im se nedov. -èč se -éča se; blínjenje (ı̑) redk. razblinjati se
1910. blísk -a m (ı̑) ~i na nebu; ~ eksplozije |močna svetloba|; poud. ~i iz njenih oči |jezni pogledi|
1911. blískalica -e ž (ı̑) bliskovna luč
1912. blískati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; blískanje tudi bliskánje (í) kaj Mornar ~a sporočilo; bliskati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |pogledovati|; knj. pog. Fotografi ~ajo z aparati |fotografirajo z uporabo bliskovne luči|
1913. blískati se -a se nedov. -aj se -ajte se tudi -ájte se, -ajóč se, -áje se; -al se -ala se tudi -ála se; blískanje tudi bliskánje (í) Za gorami se ~a; poud. Kolne, da se kar ~a |zelo|; bliskati se komu ~a ~ mu pred očmi; os. Luč se ~a skozi veje
1914. blískav -a -o tudi bliskàv -áva -o; bolj ~ (í; ȁ á á) poud. ~e oči |bleščeče, lesketajoče se| blískavi -a -o tudi bliskávi -a -o (í; á) ~a luč blískavost -i tudi bliskávost -i ž, pojm. (í; á)
1915. blískavica -e ž, pojm. (í) ~ na obzorju; števn. uporabiti ~o bliskovno luč
1916. blisketáti se -ám se tudi blisketáti se -éčem se in blisketáti -ám tudi blisketáti -éčem nedov. -àj (se) -ájte (se) tudi -i (se) -ite (se), -ajóč (se), -áje (se); -àl (se) -ála (se); blisketánje; (àt (se)) (á ȃ; á ẹ́) blesketati se, lesketati se
1917. blískniti -em dov. blísknjenje (í ı̑) blisniti: Utrinek ~e; poud. Avto ~e mimo |šine, švigne|; bliskniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; brezos. V daljavi je blisknilo
1918. blisko.. prvi del podr. zlož. bliskonôsen
1919. blískoma primer. prisl. (ı̑) poud. ~ izginiti |zelo hitro|
1920. bliskonôsen -sna -o (ó; ó ȏ ó) pesn. ~i oblaki bliskonôsnost -i ž, pojm. (ó) pesn.
1921. blískov -a -o (ı̑) zagledati kaj ob ~i svetlobi |ob svetlobi bliska|; poud. zdrveti mimo z ~o hitrostjo po blískovo nač. prisl. zv. (ı̑) poud. ~ ~ izginiti |zelo hitro|
1922. blískoven -vna -o; bolj ~ (ı̑) star. ~ dir bliskovit blískovni -a -o (ı̑) ~a luč
1923. bliskovít -a -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) poud. ~ umik |zelo hiter| bliskovítost -i ž, pojm. (ı̑) poud.
1924. bliskovíto nač. prisl. -ej(š)e (ı̑; ı̑) poud. ~ vstati |zelo hitro|
1925. blískovka -e ž (ı̑) bliskovna luč
1926. blískovnik -a m (ı̑) gled. |priprava za posnemanje bliska|
1927. blísniti -em dov. blísnjenje (í ı̑) Luč ~e; poud. Puščica ~e v zrak |švigne, šine|; blisniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |na hitro pogledati|; brezos. V temi je blisnilo
1928. blístavec -vca m z -em živ. (í) |riba|
1929. blíster -tra m, snov. (í; ı̑) |mazilo|
1930. blíšč -a m z -em pojm. (ı̑) sončni ~; poud. ~ baročne palače |razkošje|
1931. bliščáti se -ím se tudi bliščáti -ím nedov. blíšči (se) -íte (se), -èč (se) -éča (se), -áje (se); blíščal (se) -ála (se); bliščánje; (blíščat (se)) (á í) star. bleščati se
1932. blítva -e ž (ı̑) sejati ~o; snov. postreči z ~o
1933. blízard -a m, pojm. (ı̑) |veter|
1934. blízek -zka -o; blížji -a -e (í; í) neobč. komu/čemu Ta človek mi je ~ čustveno, duhovno soroden blížji -a -e (ı̑) izbrati ~ cilj; bližji komu/čemu biti ~ materi kot očetu nàjblížji -ega in nájblížji -ega m, člov. (ȁí; ȃí) izdati svoje ~e blížjost -i ž, pojm. (ı̑) blízkost -i ž, pojm. (í) neobč. čustvena, duhovna sorodnost
1935. blízu ¹ količ. prisl. razdalje blíž(j)e (í; ı̑) stati, biti ~; ~ skupaj; tu ~; od ~; poud. od ~ in daleč |od vsepovsod|; neobč. ne dati komu ~ biti nedostopen
1936. blízu ² povdk. (í) Pomlad je ~; blizu komu/čemu biti ~ očetu; biti ~ resnici; Ta dva sta si ~
1937. blízu ³ nepravi predl. z rod. (í) 1. mestovni prostorski sedeti ~ okna; šola ~ parka 2. časovni zaspati ~ polnoči; dnevi ~ poroda
1938. blízu ⁴ presoj. člen. (í) tehtati ~ sto kilogramov skoraj
1939. blízu.. prvi del podr. zlož. (í) blízuzvóčje
1940. blízuzvóčje -a s, pojm. (íọ̑) jezikosl. |paronomazija|
1941. blízuzvóčnica -e ž (íọ̑) jezikosl. |paronim|
1942. blížati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; blížanje (ı̑) kaj k/h čemu ~ kroglo (k) balinu; Ali naj ~am ali zbijam blížati se -am se nedov. (ı̑) komu/čemu ~ ~ hiši; publ. Sezona se ~a (h) koncu se končuje
1943. bližína -e ž, pojm. (í) ~ rudnika; ~ smrti; poud. njegova človeška ~ |čustvena, duhovna sorodnost|
1944. bližínski -a -o (ı̑) ~a očala
1945. bližíšče -a s, pojm. (í) fiz. |najkrajša razdalja časne prilagoditve|
1946. bližnje.. prvi del podr. zlož. bližnjesoródstven, bližnjevzhóden
1947. bližnjevzhóden -dna -o (ọ́; ọ̑) bližnjevzhódni -a -o (ọ́; ọ̑) ~a kriza
1948. blížnji -a -e (ı̑) ~ kraj blížnji -ega m, člov. (ı̑) ljubezen do ~ega blížnje -ega s, pojm. (ı̑) od ~ega k daljnemu blížnjost -i ž, pojm. (ı̑)
1949. blížnjica -e ž (ı̑) priti po ~i
1950. blížnjik -a m, člov. (ı̑) star. bližnji

   1.651 1.701 1.751 1.801 1.851 1.901 1.951 2.001 2.051 2.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani