Slovenski pravopis 2001

b (18.951-19.000)

Dijána -e ž, oseb. i. (ȃ)
dijáški -a -o (á) ~ časopis dijáškost -i ž, pojm. (á)
dijáštvo -a s, skup. (ȃ) |dijaki|
díjo velel. medm. (ı̑) |naprej|: Ošvrknil je konja in zavpil: ~
díjodón -a m, snov. (ı̑ọ̑) |rentgensko sredstvo|
díka -e ž, pojm. (í) zastar.: okras; slava, odličnost
Díka -e ž, im. tudi Díke oseb. i. (ı̑) |grška boginja pravičnosti|
dikariónt -a [ijo] m (ọ̑) biol. |celica|
díkcija -e ž, pojm. (í) novi prijemi v ~i in kompoziciji romana |v načinu izražanja|; gledališka ~ izreka
díkcijski -a -o (í) ~a napaka
dikcionár -ja [ijo] m z -em (á) zastar. slovar
diklór-difeníl-triklóretán -a m, snov. (ọ̑-ı̑-ọ̑ȃ) diditi
dikroízem -zma m, pojm. (í) fiz. dvobarvnost
díkromát -a m, snov. (ı̑ȃ) kem.
dikrotíja -e ž, pojm. (ı̑) zdrav.
diktafón -a m (ọ̑) narekovati v ~
diktafónski -a -o (ọ̑) ~ zapis
diktát -a m (ȃ) pisati po ~u po nareku; upreti se ~u ukazovanju, pritisku; mirovni ~ zmagovalcev |vsiljeni predlog|; publ. slediti modnemu ~u |okusu, smeri|
diktátor -ja m z -em člov. (ȃ) vojaški ~ ( samodržec); publ. modni ~ |vpliven modni oblikovalec|; poud. biti ~ v družini |oblasten, samovoljen| diktátorka -e ž, člov. (ȃ) diktátorica -e ž, člov. (ȃ) diktatorka diktátorjev -a -o (ȃ) diktátoričin -a -o (ȃ)
diktátorski -a -o (ȃ) ~ režim ( samodrški); poud. ~o ravnanje |oblastno, samovoljno| diktátorskost -i ž, pojm. (ȃ)
diktátorstvo -a s, pojm. (ȃ) bojevati se zoper ~ zoper diktaturo; poud. upreti se ~u |oblastnosti, samovoljnosti|
diktatúra -e ž, pojm. (ȗ) uvesti ~o ( samodrštvo); poud. težko prenašati njegovo ~o |oblastno, samovoljno ravnanje|
diktírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; diktíranje (ı̑) komu kaj ~ strojepiski dopis narekovati; ~ poražencu pogoje premirja |določati, vsiljevati|
díla -e ž (ı̑) neknj. ljud. deska
dilatácija -e ž, pojm. (á) ~ železniških tračnic raztezanje; ~ srca širjenje, razširjenje; števn. ~e na betonskih cestah |presledki, reže|
dilatacíjski -a -o (ı̑) raztezen: ~e reže med ploščami dilatacíjskost -i ž, pojm. (ı̑) razteznost
dilatátor -ja m z -em (ȃ) ‹ razširjevalnik›; zdrav. (mišica) odpiralka
dilatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dilatíranje (ı̑) Snovi ~ajo se raztezajo; Srce ~a se širi, razširja; dilatirati kaj zdrav. ~ požiralnik širiti, razširjati
dilatométer -tra m (ẹ́) fiz. |priprava|
dilatóren rna -o (ọ̑) pravn. odložilen dilatórni -a -o (ọ̑) ~ rok
dilatórij -a m z -em (ọ́) pravn. odložilna sodba
dílca -e ž (ı̑) žarg. smučka
díle díl ž mn. (ı̑) pokr. štaj. podstrešje
diléma -e ž (ẹ̑) biti v ~i med znanostjo in umetnostjo; publ. ~e človekovega obstoja vprašanja
dilémski -a -o (ẹ̑) ~o vprašanje
díler -ja m z -em člov. (í) sleng. |preprodajalec, razpečevalec mamil| dílerka -e ž, člov. (í) sleng. dílerjev -a -o (í) sleng.
diletánt -a tudi diletànt -ánta m, člov. (á; ȃ á; ȁ á) igralec ~ nepoklicni igralec, ljubitelj; slabš. opravljati delo kot pravi ~ |nestrokovnjak| diletántka -e ž, člov. (ȃ)
diletantízem -zma m, pojm. (í) ljubiteljstvo; slabš. očitati komu ~ |nestrokovnost|
diletántski -a -o; bolj ~ (á; ȃ) nastop ~e skupine nepoklicne, ljubiteljske skupine; slabš. ~a razlaga problema |nestrokovna| diletántskost -i ž, pojm. (á; ȃ)
diletántstvo -a s, pojm. (á; ȃ) ~ v gledališču ljubiteljstvo; slabš. odpravljati ~ pri kom |nestrokovnost|
dílica -e ž (ı̑) neknj. ljud. deščica
diligénca -e ž, pojm. (ẹ̑) izobr. skrbnost, prizadevnost
diližánsa -e ž (ȃ) |kočija|
diluviálen -lna -o [ija] (ȃ) geol. pleistocenski, ledenodoben diluviálni -a -o [ija] (ȃ) ~a naplavina
dilúvij -a m z -em pojm. (ú) geol. pleistocen, ledena doba
dìm díma m, snov. (ı̏ í) cigaretni ~; dati meso v ~ prekajevati; števn., knj. pog. potegniti nekaj ~ov |narediti nekaj vdihov pri kajenju|
dim. okrajš. diminuendo
díma -e ž (ı̑) pokr. |temnosiva krava|
dímast -a -o; bolj ~ (í) ~ oblak; pokr. ~a krava
dímasto nač. prisl. (í) ~ bele meglice

18.701 18.751 18.801 18.851 18.901 18.951 19.001 19.051 19.101 19.151

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA