Slovenski pravopis 2001
b (18.901-18.950)
-
difundírati -am dvovid., nedov. -ajóč; difundíranje (ı̑) pronicati: skozi kaj Plini ~ajo ~ opno
-
difúzen -zna -o (ȗ) ~a svetloba razpršena difúzni -a -o (ȗ) jezikosl. ~ glas difúznost -i ž, pojm. (ȗ)
-
difuzêr -ja m z -em (ȇ) izluževati v ~u
-
difuzíja -e ž, pojm. (ı̑) ~ plina pronicanje; ~ svetlobe razprševanje; poud. ~ kulture |razširjanje|
-
difuzíjski -a -o (ı̑) ~ pojav difuzíjskost -i ž, pojm. (ı̑)
-
difúzor -ja m z -em (ȗ) razpršilec
-
digástričen -čna -o (á) zdrav. digástrični -a -o (á) ~a mišica
-
digerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; digeríranje (ı̑) kem. |raztapljati|
-
digéste -ést ž mn. (ẹ̑) pravn.
-
digestíja -e ž, pojm. (ı̑) prebava
-
digestív -a m, snov. (ı̑) |zdravilo|
-
digestíven -vna -o (ı̑) prebaven digestívni -a -o (ı̑) ~ trakt
-
digestórij -a m z -em (ọ́) kem. |zastekljen prostor|
-
dígit -a m (ı̑) rač. števka
-
digitálen -lna -o (ȃ) digitálni -a -o (ȃ) ~ fotoaparat digitálnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
digitalín -a m, snov. (ı̑) |zdravilo|
-
digitális -a m (ȃ) rastl. naprstec; snov. |zdravilo|
-
digitalizácija -e ž, pojm. (á) ~ podatkov
-
digitalizátor -ja z -em m (ȃ) rač. |naprava|
-
digitalizíran -a -o (ı̑) digitalizírani -a -o (ı̑) ~a snemalna naprava digitalizíranost -i ž, pojm. (ı̑)
-
digitalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; digitalizíranje (ı̑) kaj ~ podatke
-
diglosíja -e ž, pojm. (ı̑) jezikosl. dvojezičje
-
diglosíjski -a -o (ı̑) jezikosl. dvojezičijski
-
dignitár -ja m z -em člov. (á) izobr. (cerkveni) dostojanstvenik dignitárjev -a -o (á) izobr.
-
dignitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) izobr. dostojanstvenost, častitljivost; člov. (cerkveni) dostojanstvenik
-
digráf -a m (ȃ) jezikosl. dvočrkje
-
digresíja -e ž (ı̑) izobr. ~ v romanu odstopanje, zastranitev
-
digresíven -vna -o (ı̑) izobr. zastranitven digresívni -a -o (ı̑) ~e prvine v pripovedi digresívnost -i ž, pojm. (ı̑) izobr.
-
díh -a m (ı̑) pogostnost ~ov; pojm. zadrževati ~ dihanje; privzdig. ~ večernih sapic pihljanje; poud.: pomladni ~ |prvo znamenje pomladi|; ~ smrti |bližina smrti|; vztrajati do zadnjega ~a |do smrti|
-
dihálen -lna -o (ȃ) dihálni -a -o (ȃ) ~i organi dihálnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
dihálka -e ž (ȃ) potapljaška maska z ~o; zastar. dihati z ~ami s škrgami
-
dihálnica -e ž (ȃ) žival. |odprtina za dihanje|
-
dihálnik -a m (ȃ) zem. |odprtina na kraškem površju|
-
dihálo -a s (á) |dihalni organ|
-
díhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; díhanje (í ı̑) ~ skozi nos; poud.: Vse, kar ~a, se veseli pomladi |živi, biva|; Iz kleti ~a vlaga |se širi, prihaja|; dihati kaj ~ sveži gorski zrak vdihavati; poud. Peč ~a toploto |oddaja, razširja|; dihati v koga Ne dihaj vame; poud. dihati za koga/kaj ~a samo za otroke |Popolnoma se posveča otrokom|; dihati z/s čim ~ s škrgami
-
dihetáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; dihetánje; (-àt) (á ȃ) pokr. hitro, na kratko dihati
-
dihljáj -a m z -em (ȃ) poud. |dih|
-
dihljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; dihljánje; (-àt) (á ȃ) manjš.; poud. Veter ~a |pihlja|
-
díhnik -a m (ı̑) |rastlina|
-
díhniti -em dov. díhnjen -a; díhnjenje (í ı̑) na hitro ~; poud. Veter je dihnil z juga |zapihljal|; poud. dihniti kaj Sonce ~e v naravo novo življenje |vdihne|; dihniti v koga Dihni vame
-
diho.. prvi del podr. zlož. |dvojen| dihotomíja, dihotómen
-
dihotómen -mna -o (ọ̑) dihotómni -a -o (ọ̑) ~a delitev organizmov na živali in rastline dihotómnost -i ž, pojm. (ọ̑)
-
dihotómičen -čna -o (ọ́) dihotómični -a -o (ọ́) ~a delitev pojmov dihotómičnost -i ž, pojm. (ọ́)
-
dihotomíja -e ž, pojm. (ı̑) ~ fizičnega in umskega |dvojnost|
-
dihtéti -ím nedov. díhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dihtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) star. ~ od težke poti sopsti
-
dihúr -ja m z -em živ. (ú; ȗ) |žival|; snov., prakt.sp. dihurje krzno dihúrjev -a -o (ú; ȗ)
-
dihúrji -a -e (ȗ) ~e krzno
-
dihúrski -a -o (ú; ȗ) ~ smrad
-
dijáček -čka m, člov. (á) manjš.; ljubk. |dijak|
-
diják -a m, člov. (á) |srednješolski učenec| dijákinja -e ž, člov. (á)
18.651 18.701 18.751 18.801 18.851 18.901 18.951 19.001 19.051 19.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani