Slovenski pravopis 2001

b (18.751-18.800)

  1. diagnóza -e [ija] ž (ọ̑) |ugotovitev bolezni|
  2. diagnozírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; diagnozíranje (ı̑) kaj ~ bolezen diagnosticirati; publ. ~ stanje ugotoviti, določiti
  3. diagonál -a [ija] m, snov. (ȃ) |tkanina|
  4. diagonála -e [ija] ž (ȃ) geom., šah. |črta; vrsta|
  5. diagonálen -lna -o [ija] (ȃ) ~a zareza diagonálni -a -o [ija] (ȃ) ~ presek diagonálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)
  6. diagonálno [ija] nač. prisl. (ȃ) presekati ravnino ~
  7. diagrám -a [ija] m (ȃ) ~ proizvodnje
  8. diagrámski -a -o [ija] (ȃ) ~e krivulje diagrámskost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)
  9. diahrón -a -o [ija] (ọ̑) jezikosl. ‹ raznočasijski› diahróni -a -o [ija] (ọ̑) ~o jezikoslovje ‹ raznočasijsko jezikoslovje› diahrónost -i [ija] ž, pojm. (ọ̑) jezikosl. ‹ raznočasijskost›
  10. diahróničen -čna -o [ija] (ọ́) redk. diahron diahrónični -a -o [ija] (ọ́) ~o jezikoslovje ‹ raznočasijsko jezikoslovje› diahróničnost -i [ija] ž, pojm. (ọ́) redk. diahronost
  11. diahroníja -e [ija] ž, pojm. (ı̑) jezikosl. ~ pri obravnavi jezika ‹ raznočasje›
  12. diákon -a [ija] m, člov. (á) |novomašniški pripravnik| diákonica -e [ija] ž, člov. (á) diákoničin -a -o [ija] (á; ȃ)
  13. diakonát -a [ija] m (ȃ) podeliti ~
  14. diakonísa -e [ija] ž, člov. (ı̑) ~ pri bolniku; |redovnica|
  15. diákonski -a -o [ija] (á) ~a služba
  16. diakrítičen -čna -o [ija] (í) razlikovalen, razločevalen diakrítični -a -o [ija] (í) ~i narodopisni pojavi; jezikosl. ~o znamenje ( ločevalno znamenje) diakrítičnost -i [ija] ž, pojm. (í)
  17. diál -a [ija] m, snov. (ȃ) |uspavalo|
  18. dial. okrajš. dialektologija
  19. dialékt -a [ija] m (ẹ̑) narečje: govoriti ~, v ~u
  20. dialektálen -lna -o [ija] (ȃ) narečen dialektálni -a -o [ija] (ȃ) ~a poezija dialektálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ) narečnost
  21. dialékten -tna -o [ija] (ẹ̑) narečen dialéktni -a -o [ija] (ẹ̑) ~ izgovor dialéktnost -i [ija] ž, pojm. (ẹ̑) narečnost
  22. dialéktičen 1 -čna -o [ija]; bolj ~ (ẹ́) ~o razumevanje razvoja dialéktični -a -o [ija] (ẹ́) ~ materializem dialéktičnost -i [ija] ž, pojm. (ẹ́)
  23. dialéktičen 2 -čna -o [ija] (ẹ́) narečen: ~ izgovor dialéktični -a -o [ija] (ẹ́) ~e posebnosti dialéktičnost -i [ija] ž, pojm. (ẹ́) narečnost
  24. dialéktično [ija] nač. prisl. (ẹ́) ~ obarvana govorica narečno
  25. dialéktično.. [ija] prvi del podr. zlož. (ẹ́) |dialektika| dialéktičnomaterialístičen
  26. dialéktičnomaterialístičen -čna -o [ija ija] (ẹ́í) dialéktičnomaterialístični -a -o [ija ija] (ẹ́í) ~ pogled na življenje
  27. dialéktik -a [ija] m, člov. (ẹ́) |predstavnik|; izreden ~ |mislec, govornik| dialéktičarka -e [ija] ž, člov. (ẹ́)
  28. dialéktika -e [ija] ž, pojm. (ẹ́) materialistična ~ |nauk|; ~ razvoja |utemeljenost na protislovnosti|; filoz. |metoda prepričevanja|; publ. ~ pojmov dialektičnost
  29. dialektizácija -e [ija] ž, pojm. (á) ~ jezika |nastajanje narečij|; ~ v povesti |uvajanje dialektizmov|
  30. dialektízem -zma [ija] m, pojm. (í) ~i v povesti |narečne prvine|
  31. dialekto.. [ija] prvi del podr. zlož. |narečen| dialektológ, dialektologíja, dialektolóški
  32. dialektológ -a [ija] m, člov. (ọ̑) ( narečjeslovec) dialektológinja -e [ija] ž, člov. (ọ̑) ( narečjeslovka)
  33. dialektologíja -e [ija] ž, pojm. (ı̑) ( narečjeslovje)
  34. dialektolóški -a -o [ija] (ọ̑) ( narečjesloven) dialektolóškost -i [ija] ž, pojm. (ọ̑) ( narečjeslovnost)
  35. dialíza -e [ija] ž, pojm. (ı̑) kem., zdrav.
  36. dializátor -ja [ija] m z -em (ȃ) zdrav. ‹ umetne ledvice›
  37. dialízen -zna -o [ija] (ı̑) dialízni -a -o [ija] (ı̑) kem., zdrav. ~ postopek
  38. dializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dializíranje (ı̑) 1. kem. kaj ~ raztopino 2. zdrav. žarg. dializirati koga ~ bolnika
  39. dialóg -a [ija] m (ọ̑) dramski ~ dvogovor; ~ med različno mislečimi |izmenjava mnenj|
  40. dialógen -gna -o [ija] (ọ̑) ( dvogovoren): ~a oblika dialógnost -i [ija] ž, pojm. (ọ́) ( dvogovornost)
  41. Dialógi -ov [ija] m mn., stvar. i. (ọ̑) |slovenska revija|
  42. dialógičen -čna -o [ija] (ọ́) dialoški dialógični -a -o [ija] (ọ́) ~ način razpravljanja dialógičnost -i [ija] ž, pojm. (ọ́) dialoškost
  43. dialogíst -a [ija] m, člov. (ı̑) film. dialogístka -e [ija] ž, člov. (ı̑) film.
  44. dialogizírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dialogizíranje (ı̑) neobč. kaj ~ povest; neobč. dialogizirati z/s kom ustvarjalno ~ z nasprotnikom |razpravljati|
  45. dialóški -a -o [ija] (ọ̑) ( dvogovoren): ~a oblika spisa dialóškost -i [ija] ž, pojm. (ọ̑) ( dvogovornost)
  46. diamagnéten -tna -o [ija] (ẹ̑) fiz. |z manjšo gostoto magnetnega polja| diamagnétni -a -o [ija] (ẹ̑) ~a snov diamagnétnost -i [ija] ž, pojm. (ẹ̑) fiz.
  47. diamagnétik -a [ija] m, snov. (ẹ́) fiz.
  48. diamagnetízem -zma [ija] m, pojm. (í) fiz.
  49. diamánt -a [ija] m, snov. (á; ȃ) rezilo iz ~a |iz dragega kamna|; publ. črni ~ premog; števn. brušenje ~ov; prakt.sp. rezati z ~om z diamantnim rezilom
  50. diamánten -tna -o [ija] (ȃ) Ta okrasek je ~ diamántni -a -o [ija] (ȃ) ~ prstan diamántnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)

   18.501 18.551 18.601 18.651 18.701 18.751 18.801 18.851 18.901 18.951  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA