b (1.851-1.900)

1851. bledíkast -a -o; bolj ~ (í) ~a svetloba; biti ~
1852. bledíkasto nač. prisl. (í) ~ modri hribi
1853. bledíkav -a -o; bolj ~ (í) ~ človek bledíkavost -i ž, pojm. (í)
1854. bledíti -ím nedov. blédi -íte tudi blêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -èn -êna; bledênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj Mesečina ~i nebo
1855. blédkast -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ljubk. ~ fantek |nekoliko bled|
1856. blédo tudi bledó nač. prisl. (ẹ́; ọ̑) ~ se nasmehniti; poud.: ~ se spominjati |nejasno|; ~ orisani značaji |slabo, neizrazito|
1857. blédo.. tudi blédo prvi del podr. zlož. (ẹ́) blédomóder tudi blédo móder
1858. bledo.. prvi del podr. zlož. bledokŕven, bledolíčen, bledopôlt
1859. bledôba -e ž, pojm. (ó) neobč. bledica
1860. bledolíčen -čna -o; -ejši -a -e (í ı̑ í; ı̑; í; ı̑) poud. ~o dekle |ki ima bleda lica| bledolíčnost -i ž, pojm. (í; ı̑) poud.
1861. blédomóder -dra -o tudi blédo móder ~ -dra ~ -o (ẹ́ọ́) ~o blago
1862. blédordèč -éča -e tudi blédo rdèč ~ -éča ~ -e (ẹ́ȅ ẹ́ẹ́ ẹ́ẹ́) ~ cvet; biti ~
1863. bledôta -e ž, pojm. (ó) neobč. bledica
1864. blédovijóličast -a -o tudi blédo vijóličast ~ -a ~ -o (ẹ́ọ̑) ~a ruta
1865. blédovijóličasto tudi blédo vijóličasto nač. prisl. (ẹ́ọ̑) ~ modra obleka
1866. blèf blêfa m, pojm. (ȅ é; ȅ ȇ) neknj. pog. slepilo
1867. blefarítis -a m, pojm. (ı̑) |vnetje vek|
1868. blefêr -ja m z -em člov. (ȇ) neknj. pog. bahač, postavljač blefêrka -e ž, člov. (ȇ) neknj. pog. bahačka, postavljačka blefêrjev -a -o (ȇ) neknj. pog.
1869. blefírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; blefíranje (ı̑) neknj. pog. slepiti: ~ na izpitu, pri kartanju; kaj ~ veselje
1870. Blégoš -a m z -em zem. i. (ẹ̑) |gora v Škofjeloškem hribovju|: na ~u
1871. Bleiweis -a [blájvajs] m, oseb. i. (ȃ) |slovenski politik in urednik|
1872. bleiweisovec -vca [blájvajs] m z -em člov. (ȃ) politični nazori ~ev bleiweisovčev -a -o (ȃ)
1873. bleiweisovstvo -a [blájvajs] s, pojm. (ȃ)
1874. blêjati -am nedov. -ajóč, -áje; blêjanje (é; ȇ) Koze, ovce ~ajo
1875. Blêjska Dobráva -e -e ž, zem. i. (ȇ ȃ) blejskodobrávski -a -o in dobrávski -a -o (ȃ; ȃ) Blejskodobrávčan -a in Dobrávčan -a m, preb. i. (ȃ) Blejskodobrávčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
1876. Blêjsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȇ ẹ̑)
1877. blêjzer -ja m z -em (ȇ) |jopič|
1878. blekáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; blekánje; (-àt) (á ȃ) slabš. kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|; slabš. ~ tjavdan |nespametno, nepremišljeno govoriti|
1879. blekèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ ovc
1880. bleketáti -ám in bleketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; bleketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) Ovce ~ajo
1881. blêkniti -em in blékniti -em dov. blêknjen -a in bléknjen -a; blêknjenje in bléknjenje (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. kaj ~ neumnost |v naglici izreči|; slabš. blekniti komu kaj o čem Menda (mu) nisi kaj bleknil o zadevi |izklepetal|
1882. blèn bléna m (ȅ ẹ́) rastl. črni zobnik
1883. blénda -e ž (ẹ̑) fot. žarg. zaslonka
1884. blêsav -a -o; bolj ~ (ȇ) sleng. neumen, nespameten blêsavost -i ž, pojm. (ȇ) sleng. neumnost, nespametnost
1885. blèsk bléska in blésk -a m, pojm. (ȅ ẹ́; ẹ̑) ~ zlata; neobč.: ~ sonca (močna) svetloba; obdajati se z ~om z razkošjem
1886. bleskèt -éta m, pojm. (ȅ é) neobč. blesk, blesketanje
1887. blesketáti se -ám se tudi blesketáti se -éčem se tudi blesketáti -ám tudi blesketáti -éčem nedov. -àj (se) -ájte (se) tudi -i (se) -ite (se), -ajóč (se), -áje (se); -àl (se) -ála (se); blesketánje; (-àt (se)) (á ȃ; á ẹ́) Okna (se) ~ajo v soncu
1888. bleskòt -ôta m, pojm. (ȍ ó) neobč. blesk, blesketanje
1889. blestèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) poud. ~ nastop |vzbujajoč občudovanje|; neobč. ~a belina bleščeča
1890. blestéče nač. prisl. (ẹ́) neobč. ~ beli zobje bleščeče; poud.: ~ lep |zelo|; ~ govoriti |lepo, odlično|
1891. blestéti -ím nedov. blêsti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; blestênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. Rosa ~i v soncu se blešči, se lesketa; poud. ~ na plesu |vzbujati občudovanje| blestéti se -ím se (ẹ́ í) neobč. Okna se ~ijo v soncu se bleščijo, se lesketajo
1892. blêsti blêdem nedov. -i -íte, -óč; blêdel -dla tudi blédel blêdla, star. blèl blêla, bledèn -êna; bledênje; (blèst/blêst) (é) Bolnik ~e; blesti kaj ~ nerazumljive reči; blesti o kom/čem ~ ~ bojih blêsti se blêde se (é) komu Vso noč se mu je bledlo; poud. Ali se ti ~e |Nerazsodno ravnaš, govoriš|; blesti se komu o kom/čem Bledlo se mu je o smrti
1893. blestíca -e ž (í) redk. kristalne ~e snega bleščice
1894. blestíkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; blestíkanje (í; ı̑) neobč. blesketati se, lesketati se
1895. blestívka -e ž (ı̑) |vaba|
1896. blestník -a m, snov. (í) |kamnina|
1897. bleščáti -ím nedov. bléšči -íte tudi blêšči -íte, -èč -éča; bléščal -ála tudi blêščal -ála; bleščánje; (bléščat tudi blêščat) (á í) neobč. Breze ~ijo iz zelenja se bleščijo; poud. ~ v družbi |vzbujati občudovanje| bleščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu; brezos. bleščati se komu Od sonca se mu ~i
1898. bleščàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~o sonce bleščávost -i ž, pojm. (á)
1899. bleščáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ morja
1900. bleščávica -e ž, pojm. (ȃ) redk. bleščava

   1.601 1.651 1.701 1.751 1.801 1.851 1.901 1.951 2.001 2.051  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani