Slovenski pravopis 2001
b (18.501-18.550)
-
detomorílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) obsodba ~e
-
detomorílski -a -o [u̯s] (ı̑) detomorílskost -i [u̯s] ž, pojm. (ı̑)
-
detonácija -e ž (á) zamolkle ~e |poki|
-
detonacíjski -a -o (ı̑) ~ učinek detonacíjskost -i ž, pojm. (ı̑)
-
detonátor -ja m z -em (ȃ) voj. |vžigalnik; razstrelivo|
-
detonírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; detoníranje (ı̑) kaj ~ dinamit; Razstrelivo ~a
-
detrákcija -e ž, pojm. (á) |odtegnitev, zmanjšanje|; zdrav. |sprostitev mišičnih vlaken|
-
detrít -a m, skup. (ı̑) biol. |drobir|: voda, bogata z ~ om
-
Detróit -a [ditrojt] m, zem. i. (ọ̑) |mesto v ZDA|: v ~u detróitski -a -o (ọ̑) Detróitčan -a m, preb. i. (ọ̑) Detróitčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
-
detronizácija -e ž, pojm. (á) ~ kralja
-
detronizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; detronizíranje (ı̑) neobč. |odstraniti, pregnati s prestola|: koga/kaj ~ kralja; poud. ~ oblast |odstaviti|
-
déus ex máchina -a ~ ~ tudi déus ex máchina -- -- -- [eks mahina] m, člov. (ẹ̑ ȃ; ẹ̑ ȃ) slovstv. |božanstvo iz stroja; nadnaravni poseg|
-
Dév -a m, oseb. i. (ẹ̑) |slovenski pesnik in urednik Pisanic|
-
déva -e ž, člov. (ẹ̑) pesn. dekle
-
devalorizácija -e ž, pojm. (á) posledice ~e denarja razvrednotenja
-
devalorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; devalorizíranje (ı̑) razvrednotiti: kaj ~ denar; ~ dragocene predele pokrajine
-
devalutácija -e ž, pojm. (á) fin.
-
devalutírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; devalutíranje (ı̑) fin. ( razvrednotiti): kaj ~ denar
-
devalvácija -e ž, pojm. (á) ~ valute razvrednotenje
-
devalvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; devalvíranje (ı̑) razvrednotiti (se): kaj ~ denar; Valuta je devalvirala
-
devanágari -ja m z -em pojm. (ȃ) |indijska pisava|
-
devaporácija -e ž, pojm. (á) |utekočinjenje|
-
devastácija -e ž, pojm. (á) neobč. ~ gozdov opustošenje, razdejanje
-
devastírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; devastíranje (ı̑) neobč. opustošiti, razdejati: kaj ~ naselje, pokrajino
-
dévati -am tudi dévati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč; -al -ala tudi -ála, -an -ana; dévanje (ẹ́; ẹ́) koga/kaj star. ~ otroka spat dajati
-
dévcija -e ž (ẹ́; ẹ̑) rastl. |grm|
-
devét 1 -- s (ẹ̑) Šest plus tri je ~ ‹6 + 3 = 9›; ~ deljeno s tri je tri ‹9 : 3 = 3›; zmagati z ~ proti šest ‹9 : 6›; stanovati na številki ~; zapisati števil(k)o ~ ‹9›
-
devét 2 devêtih glav. štev. (ẹ̑ é) ~ deklic; v ~ih primerih; dogodki zadnjih ~ih let; poud.: biti močen za ~ mož |zelo|; udariti koga, da vidi ~ sonc |zelo, močno| devét devêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) igrati sam proti ~im; nečlov. Ura bije ~; ob ~ih zvečer |ob 21. uri; ob 21 h; ob 21.00|; igr. žarg. pikova ~ devetica; Izbirali so teleta za pleme. Od ~ih so izbrali štiri
-
devét.. 1 prvi del podr. zlož. (ẹ̑) devétdnéven
-
devét.. 2 del sklopa (ẹ̑) devétdeset, devétindevétdeset
-
devét.. 3 podstava izpeljanke (ẹ̑) devétkrat
-
devet.. del sklopa devetnájst
-
Devêta -e ž, stvar. i. (é) glasb. |Beethovnova simfonija|
-
devétdeset 1 -- s (ẹ̑) šteti do ~; ~ deljeno s petnajst je šest ‹90 : 15 = 6›
-
devétdeset 2 -ih glav. štev. (ẹ̑) omejitev hitrosti na ~ kilometrov na uro ‹90 km/h›; biti star ~ let devétdeset -ih m, ž, s mn. (ẹ̑) prakt.sp. bližati se ~im devetdesetim letom
-
devétdeset.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) devétdesetléten, devétdesétletnica
-
devétdeseti -a -o vrstil. štev. (ẹ̑) biti v ~em letu; v ~ih letih 20. stoletja |1990-1999|
-
devétdesetléten -tna -o (ẹ̑ẹ̑) ~ starček
-
devétdesetlétnica -e ž (ẹ̑ẹ̑) |obletnica|
-
devétdesetlétnik -a m, člov. (ẹ̑ẹ̑) devétdesetlétnica -e ž, člov. (ẹ̑ẹ̑) devétdesetlétničin -a -o (ẹ̑ẹ̑)
-
devétdnéven -vna -o (ẹ̑ẹ̑) ~ pohod devétdnévni -a -o (ẹ̑ẹ̑) ver. ~a pobožnost devetdnevnica devétdnévnost -i ž, pojm. (ẹ̑ẹ̑)
-
devétdnévnica -e ž (ẹ̑ẹ̑) ver. |pobožnost|
-
devetér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. ~a zelenjava |devetih vrst|; ~a vrata devetero vrat
-
devetérec -rca m z -em (ẹ̑) |verz|
-
devetéren -rna -o množil. štev. (ẹ̑) devetkraten: ~ sad; ~a žetev; ~o vračilo; točiti ~o vino devetero
-
devetérica -e ž (ẹ̑) ~ športnikov
-
devetéro -ih tudi devetéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |devet kosov, vrst|: preizkusiti ~ parov čevljev; redk. prvi izmed njunih ~ih otrok devetih
-
devetero.. prvi del podr. zlož. deveterogúb, deveterokóten
-
devêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ maj ‹9.›; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9 h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21 h; ob 21.00|; ~ del celote devetina; poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč| devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra| devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri| v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič
-
devetíca -e ž (í) |števka, številka ‹9›|; |igralna karta|; prakt.sp. vozni red ~e |avtobusa številka devet|
18.251 18.301 18.351 18.401 18.451 18.501 18.551 18.601 18.651 18.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani