b (1.801-1.850)

1801. Blátnik -a m, oseb. i., psp (ȃ) Blátnica -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud. Blátničin -a -o (ȃ)
1802. blátno nač. prisl. (á/ȃ) ~ sivo jezero
1803. Blátno jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |madžarsko jezero|
1804. bláto -a s, snov. (á) gaziti ~; iti na ~; poud. utoniti v ~u |moralno propasti|; pokr. izsuševanje ~a močvirja
1805. blázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ človek; poud.: voziti z ~o hitrostjo |z zelo veliko|; To je ~o početje |nespametno| blázni -ega m, člov. (á) zastar. bolnišnica za ~e za duševno bolne bláznost -i ž, pojm. (á)
1806. blazer -ja [blêjzer] m z -em (ȇ); gl. blejzer
1807. blazína -e ž (í) prevleka za ~o; poud. ~e vresja |velike površine|
1808. blazínica -e ž (í) manjš. okrasna ~; ramenske ~e; ~ prsta
1809. blazíniti -im nedov. blazínjen -a; blazínjenje (í ı̑) kaj ~ stole
1810. blazinják -a m (á) |sedež, ležišče|
1811. blazínjen -a -o (ı̑) blazínjeni -a -o (ı̑) ~o pohištvo blazínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
1812. blazíran -a -o; bolj ~ (ı̑) poud. |otopel, brezčuten| blazíranost -i ž, pojm. (ı̑) poud. |otopelost, brezčutnost|
1813. blazíranec -nca m z -em člov. (ı̑) poud. |otopel, brezčuten, človek| blazíranka -e ž, člov. (ı̑) poud. blazírančev -a -o (ı̑) poud.
1814. blaznéti -ím nedov. blázni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; blaznênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik ~i; poud. blazneti od česa ~ ~ bolečine, veselja |burno izražati bolečino, veselje|; poud. blazneti za kom ~ ~ dekletom |biti močno zaljubljen|
1815. bláznež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |duševno bolan človek| bláznica -e ž, člov. (ȃ) poud. bláznežev -a -o (ȃ) poud. blázničin -a -o (ȃ) poud.
1816. bláznica -e ž (ȃ) zastar. zdraviti se v ~i v bolnišnici za duševne bolezni
1817. Bláznik -a m, oseb. i. (ȃ) |slovenski založnik in tiskar|
1818. blázniti -im in blazníti -ím nedov. -i -ite in blázni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, -it in -ít, bláznjen -a in blaznjèn -êna; bláznjenje in blaznjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; í/ı̑ í) poud. koga Ta misel ga ~i |spravlja v zmedenost, zmoto|
1819. blaznív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) neobč. duševno neuravnovešen blaznívost -i ž, pojm. (í) neobč. duševna neuravnovešenost
1820. blázno mer. prisl. -ej(š)e (á; á) poud. |zelo, močno|: ~ se bati; ~ pogumen
1821. Bláž -a m z -em oseb. i. (ȃ) Blážka -e ž, oseb. i. (ȃ) Blážev -a -o (ȃ)
1822. Blažè -éta m, oseb. i. (ȅ ẹ́)
1823. blažèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~e delovanje mazila
1824. blažéče nač. prisl. (ẹ́) Obkladki delujejo ~
1825. blážen -a -o; bolj ~ (ȃ) poud. biti ves ~ |zelo srečen| bláženi -a -o (ȃ) ver. ~ Anton Martin Slomšek bláženi -ega m, člov. (ȃ) ver. biti prištet med ~e bláženost -i ž, pojm. (ȃ) poud. trenutki ~i |velike sreče|; ver. doseči večno ~
1826. Bláženka -e ž, oseb. i. (ȃ)
1827. bláženo nač. prisl. (ȃ) poud. Oči so ji ~ žarele |srečno|
1828. blážev -a -o (ȃ) poud. ~ žegen |neučinkovito sredstvo|
1829. Blážič -a m z -em oseb. i., psp (ȃ) Blážička -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud. Blážičev -a -o (ȃ)
1830. blažílec -lca m z -em (ı̑) blažilnik
1831. blažílen -lna -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) Učinek zdravila je ~ blažílni -a -o (ı̑) ~o sredstvo blažílnost -i ž, pojm. (ı̑)
1832. blažílnik -a m (ı̑) ~ pri avtomobilu
1833. blažílno nač. prisl. -ej(š)e (ı̑; ı̑) vplivati ~ na koga
1834. blažíti -ím nedov. bláži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; blažênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj ~ bolečine; privzdig. blažiti koga Ljubezen ~i človeka |ga dela blagega, plemenitega|
1835. blebèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) slabš. |nespametno, nepremišljeno govorjenje|
1836. blebetáč -a m z -em člov. (á) slabš. |nespametno, nepremišljeno govoreč človek| blebetáčka -e ž, člov. (á) slabš. blebetáčev -a -o (á) slabš.
1837. blebetálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) slabš. |nespametno, nepremišljeno govoreč človek| blebetálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) slabš. blebetálčev -a -o [u̯č] (ȃ) slabš.
1838. blebetáti -ám in blebetáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; blebetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) kaj ~ nerazumljive besede; slabš. |nespametno, nepremišljeno govoriti|
1839. blebetàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. ~ človek |nespametno, nepremišljeno govoreč| blebetávost -i ž, pojm. (á) slabš.
1840. blebetávec -vca m z -em člov. (ȃ) slabš. |nespametno, nepremišljeno govoreč človek| blebetávka -e ž, člov. (ȃ) slabš. blebetávčev -a -o (ȃ) slabš.
1841. blebetúlja -e ž (ú) slabš. On je velika ~
1842. blečáti -ím nedov. bléči -íte in blêči -íte, -èč -éča, -áje; bléčal -ála in blêčal -ála; blečánje; (bléčat in blêčat) (á í) Srna ~i
1843. bléd -a -o tudi bléd -a -ó; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ obraz; poud. ~ spomin |nejasen|; bled v kaj biti ~ ~ obraz blédost -i tudi bledóst -i ž, pojm. (ẹ̑; ọ̑)
1844. Bléd -a m, zem. i. (ẹ̑) na ~u blêjski -a -o (ȇ) Blêjec -jca tudi Blêjčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȇ; ȇ) Blêjka -e ž, preb. i. (ȇ) Blêjčev -a -o (ȇ)
1845. blédcen -a -o [cə]; bolj ~ (ẹ̑) manjš.; ljubk. ~a deklica |nekoliko bleda|
1846. bledéti -ím nedov. blédi -íte tudi blêdi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; bledênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Barve ~ijo; privzdig. Njegova slava ~i |upada|
1847. blédež -a m z -em pojm. (ẹ̑) delirij
1848. bledíca -e ž, pojm. (í) smrtna ~
1849. bledíčast -a -o; bolj ~ (í) ~ otrok
1850. bledíčen -čna -o; -ejši -a -e (í; ı̑; í; ı̑) ~ otrok; redk. ~a luč bleda bledíčnost -i ž, pojm. (í; ı̑)

   1.551 1.601 1.651 1.701 1.751 1.801 1.851 1.901 1.951 2.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani