Slovenski pravopis 2001
b (17.701-17.750)
-
dejáti 1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑) 1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim 2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter
-
dejáti 2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑) 1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo 2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu
-
dejáven -vna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~ član organizacije; biti zelo ~ dejávnost -i ž, pojm. (á; ȃ) kulturna ~ upada |delovanje|; števn. storitvene ~i; gosp. terciarne ~i
-
dejávnik -a m (ȃ) ekonomski ~i
-
dejávno nač. prisl. -ej(š)e (á; ȃ; á; ȃ) ~ poseči v dogajanje
-
dejávnosten -tna -o; bolj ~ (á; ȃ) neobč. ~ odnos med ljudmi dejaven, tvoren dejávnostni -a -o (á; ȃ) ~a teorija
-
dêjstevce -vca [tə] s (ȇ) manjš. Prav vsako novo ~ mu je dobrodošlo
-
dêjstvo -a s (ȇ) moč dejstev; zgodovinska ~a; poud. golo ~; postaviti koga pred (izvršeno) ~ |seznaniti ga s stvarmi, ki so že odločene, narejene|
-
dejstvováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; dejstvovánje; (-àt) (á ȗ) star. delovati
-
dek. okrajš. dekanija
-
déka 1 -e ž (ẹ̑) neknj. pog. dekagram: deset dek masla
-
déka 2 -e ž (ẹ̑) neknj. ljud. (volnena) odeja
-
deka.. prvi del podr. zlož. |deset| dekaéder, dekagrám, dekalóg
-
dekáda -e ž (ȃ) tretja ~ v mesecu |tretjih deset dni|
-
dekáden -dna -o (ȃ) dekádni -a -o (ȃ) ~o poročilo; mat. ~ sistem desetiški sistem dekádnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
dekadénca -e ž, pojm. (ẹ̑) |umetnostna smer|; ~ družbe |propadanje, nazadovanje|
-
dekadénčen -čna -o; bolj ~ (ẹ̑) dekadenten: ~o vzdušje dekadénčni -a -o (ẹ̑) ~a umetnost
-
dekadènt -ênta tudi dekadènt -énta m, člov. (ȅ é; ȅ ẹ́) |predstavnik|; poud. |propadel človek| dekadêntka -e tudi dekadéntka -e ž, člov. (ȇ; ẹ̑)
-
dekadénten -tna -o in dekadênten -tna -o; bolj ~ (ẹ̑; ȇ) ~o vzdušje dekadéntni -a -o in dekadêntni -a -o (ẹ̑; ȇ) ~a književnost dekadéntnost -i in dekadêntnost -i ž, pojm. (ẹ̑; ȇ)
-
dekadéntski -a -o in dekadêntski -a -o (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) ~ krožek; ~a književnost dekadentna književnost
-
dekadéntstvo -a in dekadêntstvo -a s, pojm. (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) ~ družbe
-
dekádičen -čna -o (á) mat. desetiški dekádični -a -o (á) ~ številski sistem dekádičnost -i ž, pojm. (á) mat. desetiškost
-
dekagrám -a m (ȃ) deset ~ov kave; prim. dag
-
dekagrámski -a -o (ȃ) ~ odmerek
-
dekalcinácija -e ž, pojm. (á) zdrav. |izguba kalcija|
-
dekalóg -a m (ọ̑) ver. deset zapovedi
-
dekalóški -a -o (ọ̑) ver. ~e norme dekalóškost -i ž, pojm. (ọ̑) ver.
-
Dekámeron -a m, stvar. i. (ȃ) |Boccaccieva zbirka novel|
-
dekamerónski -a -o (ọ̑) ~ način pripovedovanja
-
dekamerónščina -e ž, pojm. (ọ̑)
-
dekàn -ána in dekán -a m, člov. (ȁ á; ȃ) ~ fakultete; ~ v koprski škofiji dekánka -e ž, člov. (ȃ)
-
dekanát -a m (ȃ) oddati prošnjo na ~u; ~ fakultete ( predstojništvo)
-
dekanátski -a -o (ȃ) ~i uslužbenci
-
Dekáni -ov m mn., zem. i. (ȃ) v ~ih dekánski -a -o (ȃ) Dekánčan -a m, preb. i. (ȃ) Dekánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
dekaníja -e ž (ı̑) |višja cerkvena organizacijska enota|
-
dekaníjski -a -o (ı̑) ~a konferenca
-
dekánka -e ž (ȃ) |hruška|
-
dekanováti -újem nedov. -ujóč; dekanovánje (á ȗ) neobč. |biti dekan|
-
dekánski -a -o (ȃ) ~i posli
-
dekánstvo -a s, pojm. (ȃ) prevzeti ~
-
dekantátor -ja m z -em (ȃ) kem. |posoda|
-
dekantírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekantíranje (ı̑) kem. |odlivati bistro tekočino z usedline|
-
dekapírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekapíranje (ı̑) kaj ~ pločevino |čistiti z luženjem|
-
dekapitalizácija -e ž, pojm. (á) ~ podjetij
-
dekartelizácija -e ž, pojm. (á) gosp. |odprava kartelov|
-
dekartelizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; dekartelizíranje (ı̑) gosp.
-
dekártovec -vca m z -em člov. (ȃ) |privrženec| dekártovka -e ž, člov. (ȃ) dekártovčev -a -o (ȃ)
-
dekártovski -a -o (ȃ) ~a miselnost
-
dekártovstvo -a s, pojm. (ȃ) |ideologija, nazor|
-
dekatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekatíranje (ı̑) kaj ~ blago |odvzeti lesk|
17.451 17.501 17.551 17.601 17.651 17.701 17.751 17.801 17.851 17.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani