Slovenski pravopis 2001

b (1.651-1.700)

  1. bítglásba -e tudi bít glásba ~ -e ž, pojm. (ı̑ȃ) bitovska glasba
  2. bíti 1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ı̑) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi bíti se bíjem se (í ı̑) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|
  3. bíti 2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ı̏ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ı̑); bíl -à -ó in -ò (ı̑ ȁ ọ̑; ı̑ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ı̑; ı̏ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; ○bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ı̏); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan I. kot polnopomenski glag. 1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; ○Kako si Kako se imaš 2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet 3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz II. kot pomožnik 1. a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi| d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi ( ○bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal; f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo 2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
  4. bítijce -a s (í; ı̑) manjš.; ljubk. drobno, nebogljeno ~ |otrok|
  5. bítje -a s (í; ı̑) ~a in predmeti; člov., poud. Našlo se je ~, ki ga razume |oseba|; pojm., neobč. ~ in žitje naroda obstoj, obstajanje
  6. bítka -e ž (ı̑) izgubiti ~o; letalska ~; ~ za most
  7. bítkoven -vna -o (ı̑) bítkovni -a -o (ı̑) ~a razporeditev
  8. bítnik -a m, člov. (ı̑) sleng. neprilagodljiv mlad človek bítnica -e ž, člov. (ı̑) sleng. bítničin -a -o (ı̑) sleng.
  9. bítniški -a -o (ı̑) sleng. ~a govorica
  10. Bítola -e ž, zem. i. (ı̑) |makedonsko mesto|: v ~i bítolski -a -o (ı̑) Bítolčan -a m, preb. i. (ı̑) Bítolčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  11. bítovski -a -o (ı̑) ~a glasba
  12. bitúmen -mna m, snov. (ú) zaliti cestišče z ~om; naravni ~ zemeljska smola
  13. bitúmenski -a -o [mə] (ú) ~ premaz
  14. bituminírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bituminíranje (ı̑) kaj ~ lepenko
  15. bituminózen -zna -o (ọ̑) bituminózni -a -o (ọ̑) ~ premog bituminóznost -i ž, pojm. (ọ̑)
  16. bitúmnov -a -o (ú) ~a zmes
  17. biurét -a m, snov. (ẹ̑) |sečnina|
  18. bivajóče -ega s, pojm. (ọ́) svet ~ega
  19. bivák -a tudi bívak -a m (á; ı̑) |zasilno zavetišče na prostem|: alp. snežni ~
  20. bivák.. tudi bívak.. tudi bivák tudi bívak prvi del podr. zlož. (á; ı̑) bivákvréča tudi bívakvréča tudi bivák vréča tudi bívak vréča
  21. bivakírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; bivakíranje (ı̑) alp. ~ v steni
  22. bivákvréča -e tudi bívakvréča -e tudi bivák vréča ~ -e tudi bívak vréča ~ -e ž (áẹ́; ı̑ẹ́)
  23. biválen -lna -o (ȃ) biválni -a -o (ȃ) ~ prostor biválnost -i ž, pojm. (ȃ)
  24. bívalénca -e ž (ı̑ẹ̑) kem. dvojna valenca
  25. bivalíšče -a s (í) stalno ~; neobč. želeti si mirno ~ miren dom
  26. biválnica -e ž (ȃ) neobč. dnevna soba
  27. biválnik -a m (ȃ) |stanovanje na kolesih|: postaviti ~e za brezdomce
  28. bívanjski -a -o (í) ~e možnosti bívanjskost -i ž, pojm. (í)
  29. bívanjsko nač. prisl. (í)
  30. bívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bívanje (í) Verjame, da sreča v resnici ~a |obstaja, je|; pešaj. ~ doma, na deželi prebivati, živeti; neobč. bivati kaj ~ svet |živeti spojen v eno s svetom|
  31. bívol -a m živ. (ı̑) |govedo z velikimi rogovi| bívolica -e ž (ı̑)
  32. bívolar -ja m z -em člov. (ı̑) |pastir| bívolarjev -a -o (ı̑)
  33. bívolji -a -e (ı̑) ~e meso
  34. bívolski -a -o (ı̑) ~a vprega; poud. ~a moč |zelo velika|
  35. bívši -a -e (ı̑) ~ predsednik
  36. bízam -a m, snov. (ı̑) plašč iz ~a |iz krzna|; vonj po ~u po mošusu
  37. bízam.. tudi bízam prvi del podr. zlož. (ı̑) bízamplášč tudi bízam plášč
  38. bízamplášč -a tudi bízam plášč ~ -a m z -em (ı̑á) bizamski plašč
  39. bízamski -a -o (ı̑) ~ plašč
  40. Bizánc -a m z -em zem. i. (ȃ) 1. Istanbul: v ~u 2. vzhodnorimsko cesarstvo: v ~u bizantínski -a -o (ı̑) Bizantínec -nca m z -em preb. i. (ı̑) Bizantínka -e ž, preb. i. (ı̑) Bizantínčev -a -o (ı̑); prim. Carigrad, Konstantinopel
  41. bizantínec 1 -nca m z -em člov. (ı̑) slabš. |pretirano ponižen, hinavski človek| bizantínka -e ž, člov. (ı̑) slabš. bizantínčev -a -o (ı̑) slabš.
  42. bizantínec 2 -nca m z -em (ı̑) |zlatnik|
  43. bizantinístika -e ž, pojm. (í) |veda|
  44. bizantinízem -zma m (í) opisovati ~e; pojm., slabš. |pretirana ponižnost, hinavskost|
  45. bizantino.. prvi del podr. zlož. bizantinológ, bizantinologíja
  46. bizantinologíja -e ž, pojm. (ı̑) bizantologija
  47. bizantínstvo -a s, pojm. (í) prehod antike v ~; slabš. |pretirana ponižnost, hinavskost|
  48. bizanto.. prvi del podr. zlož. bizantológ, bizantologíja, bizantoslôvje
  49. bizantologíja -e ž, pojm. (ı̑) ‹ bizantoslovje›
  50. bizantoslôvje -a s z -em pojm. (ȏ) |bizantologija|

   1.401 1.451 1.501 1.551 1.601 1.651 1.701 1.751 1.801 1.851  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA