Slovenski pravopis 2001
b (16.201-16.250)
-
častítljiv -a -o tudi častitljív -a -o; častítljivejši -a -e tudi častitljívejši -a -e (ı̑; í; ı̑ í í; ı̑; í) ~ mož; zastar. ~ poklic spoštovan, cenjen častítljivost -i in častitljívost -i ž, pojm. (ı̑; í)
-
častivréden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ mož častivrédnost -i ž, pojm. (ẹ́)
-
častižêljen -jna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (é; é ȇ é; é) biti preveč ~ častižêljnost -i ž, pojm. (é)
-
částnik -a m, člov. (ȃ) generalštabni ~ částnica -e ž, člov. (ȃ) částničin -a -o (ȃ)
-
částniški -a -o (ȃ) ~ poklic
-
částništvo -a s, pojm. (ȃ) usposobiti se za ~; skup. ~ polka |častniki|
-
částno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ zastopati svojo državo
-
čáša -e ž (á) 1. privzdig. kelih; vznes. dvigniti ~o |nazdraviti|; pešaj. ~ vina kozarec 2. (cvetna) ~
-
čášast -a -o (á) ~i cveti
-
čaščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) bogat in ~ rod čaščênost -i ž, pojm. (é)
-
čášen -šna -o (á; ȃ) čášni -a -o (á; ȃ) rastl. ~i listi
-
čášica -e ž (á) manjš.; pešaj. kozarček
-
Čáteške toplíce -ih -íc ž mn., zem. i. (ȃ í ȃ ı̑) v ~ih ~ah
-
čáv pozdrav. medm. (ȃ) sleng. na svidenje, zbogom
-
čávs 1 in čàvs posnem. medm. (ȃ; ȁ) ~, ga kljune goska
-
čávs 2 in čàvs povdk. (ȃ; ȁ) poud. Lisica se priplazi in ~ po zajčku |čavsne|
-
čávsati -am nedov. -ajóč, -áje; čávsanje (ȃ) poud. |kavsati|: po čem Koklja ~a ~ hrošču
-
čávsniti -em dov. čávsnjen -a; čávsnjenje (á ȃ) poud. koga/kaj Pes jo je čavsnil v roko |šavsnil, ugriznil|; poud. čavsniti po kom/čem Čaplja je čavsnila po ribi |kavsnila|
-
če 1 [ poudarjeno čè] podr. vez. 1. v pogojnih odvisnikih a) realno Rada da, ~ ima b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko 2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše 3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš 4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno 5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares| 6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije 7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
-
če 2 [ poudarjeno čè] vpraš. člen., knj. pog. ali: Ne vem, ~; Vprašal je, ~ je to res
-
..čè 1 -éta m. prip. obr. (ȅ ẹ́) člov. 'manjšalnost' slabčè
-
..čè 2 -éta s. prip. obr. (ȅ ẹ́) manjšalnost kravčè
-
..če 1 m. prip. obr., člov. ljubkovalnost Pêpče, Tónče
-
..če 2 s. prip. obr. 1. 'manjšalnost, ljubkovalnost' jelénče, dévče 2. 'manjšalnost' cigánče, révče; krávče
-
čéča -e in čêča -e ž, člov. (ẹ́; ẹ̑; é) pokr. severozah. dekle
-
Čečénija -e ž, zem. i. (ẹ́) |republika Ruske federacije|: v ~i čečénski -a -o (ẹ̑) Čečén -a m, preb. i. (ẹ̑) Čečénka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
-
čečkáč -a [čə] m s -em člov. (á) slabš. |nerazločno pišoč človek| čečkáčka -e [čə] ž, člov. (á) slabš. čečkáčev -a -o [čə] (á) slabš.
-
čečkaríja -e [čə] ž (ı̑) slabš. otroške ~e |nerazločni zapisi|
-
čečkáriti -im [čə] nedov. čečkárjen -a; čečkárjenje (á ȃ) slabš. kaj ~ članke v časopis |pisati|
-
čečkáti -ám [čə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čečkánje; (-àt) (á ȃ) po čem ~ ~ steni; slabš. čečkati kaj ~ članke za časopis |pisati, sestavljati|; slabš. Učenec ~a |grdo piše|
-
čečkàv -áva -o; bolj ~ [čə] (ȁ á á) slabš. ~a pisava |nerazločna| čečkávost -i [čə] ž, pojm. (á) slabš. |nerazločnost|
-
Čedád -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v Furlaniji|: v ~u čedádski -a -o tudi čedájski -a -o (ȃ; ȃ) Čedádčan -a tudi Čedájec -jca m, druga oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ) Čedádčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
Čedádski rokopís -ega -a m, stvar. i. (ȃ ı̑) |slovenski slovstveni spomenik|
-
čedálje mer. prisl. (á) s primernikom ~ bolj se razburjati; grmeti ~ močneje; ~ več
-
čéden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ fant; poud. ~a vsota denarja |precej velika|; pešaj. biti vedno ~ čist, snažen čédnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ obraza; števn., star. odlika, vrlina
-
čédermac -a [də] m s -em člov. (ẹ̑) neobč. |narodno zaveden duhovnik| čédermačev -a -o [də] (ẹ̑) neobč.
-
Čédermac -a [də] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |oseba iz Bevkovega romana| Čédermačev -a -o [də] (ẹ̑)
-
čédermačevski -a -o [də] (ẹ̑) duhovnik s ~o usodo
-
čéditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena in čêjen -a; čêjenje in čédenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) pešaj. čistiti, snažiti: koga/kaj ~ hlev in živino; čediti komu kaj ~ otroku obleko čéditi se -im se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) neobč. lepšati se, lepotičiti se
-
čédkan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) manjš.; poud. |precej lep|: ~a deklica čédkanost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
-
čédno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ~ se oblačiti
-
čédnosten -tna -o; bolj ~ (ẹ́) pešaj. kreposten
-
čédnostnik -a m, člov. (ẹ́) pešaj. kreposten človek čédnostnica -e ž, člov. (ẹ́) pešaj. čédnostničin -a -o (ẹ́) pešaj.
-
čédra -e ž (ẹ̑) |pipa za kajenje|
-
čédrn -a -o (ẹ̑) čédrni -a -o (ẹ̑) ~ pokrovček
-
Čéh -a m, oseb. i., psp (ẹ̑) Čéhovka -e ž, oseb. i. (ẹ̑) ljud.
-
čèh čêha m, člov. (ȅ é) pokr. vzh. fant, deček
-
čeháti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj po čem ~ konja po glavi; pokr. Vihar ~a veje trga, lomi
-
čehízem -zma m (í) |češka prvina v drugem jeziku|
-
čehljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ konja po glavi čehljáti se -ám se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ glavi
15.951 16.001 16.051 16.101 16.151 16.201 16.251 16.301 16.351 16.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani