Slovenski pravopis 2001

b (13.901-13.950)

  1. arhaízem -zma m, pojm. (í) starodavnost, starinskost; števn., jezikosl. narečni ~i
  2. arhaizíran -a -o; bolj ~ (ı̑) ~a podoba mesta arhaizíranost -i ž, pojm. (ı̑)
  3. arhaizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhaizíranje (ı̑) |delati starinsko|: kaj ~ jezik
  4. arhángel -a m, člov. (á) nadangel
  5. Arhángelsk -a m, zem. i. (ȃ) |rusko pristanišče|: v ~u arhángelški -a -o (ȃ) Arhángelščan -a m, preb. i. (ȃ) Arhángelščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  6. arhe.. predp., pred samoglasniki varianta arh.. |prvi, pra..| arhegónij, arhetíp; arhángel
  7. arheo.. prvi del podr. zlož. |(pra)star, prvoten| arheológ, arheozóik
  8. arheológ -a m, člov. (ọ̑) starinoslovec arheológinja -e ž, člov. (ọ̑) starinoslovka
  9. arheologíja -e ž, pojm. (ı̑) starinoslovje
  10. arheolóški -a -o (ọ̑) ~a izkopavanja
  11. arheolóško ozirn. prisl. (ọ̑) ~ raziskano območje
  12. arheópteriks -a m živ. (ọ̑) praptič
  13. arheozóik -a m, pojm. (ọ́) geol.
  14. arhetíp -a m (ı̑) ~ in kasnejši prepisi rokopisa |prvotna oblika zapisa|; filoz. |praoblika|
  15. arhetípski -a -o (ı̑) ~ rokopis arhetípskost -i ž, pojm. (ı̑)
  16. árhi.. prvi del podr. zlož. (ȃ) árhifoném
  17. arhi.. [ poudarjeno árhi] predp.; pred samoglasniki tudi varianta arh.. |prvi, pra..| arhidiákon, arhiepískop, arhipelág; arhángel
  18. arhidiákon -a [ija] m, člov. (á) |škofov namestnik|
  19. arhidiakonát -a [ija] m (ȃ) |cerkvenoupravna enota|
  20. arhiepískop -a m, člov. (ı̑) |pravoslavni cerkveni predstojnik|
  21. arhierêj -a [ije] m z -em člov. (ȇ) |pravoslavni duhovnik| arhierêjev -a -o [ije] (ȇ)
  22. arhierêjski -a -o [ije] (ȇ) ~ namestnik
  23. árhifoném -a m (ȃẹ̑) jezikosl. opisati ~ dolgega in kratkega a-ja
  24. arhimandrít -a m, člov. (ı̑) |predstojnik pravoslavnega samostana|
  25. Arhiméd -a m, im. tudi Arhimédes oseb. i. (ẹ̑) |grški matematik in fizik|
  26. arhimédov in Arhimédov -a -o (ẹ̑) ~ zakon; neobč. ~a točka izhodišče, opora
  27. arhipél -a m (ẹ̑); gl. arhipelag
  28. arhipelág -a m (ȃ) |otočje z vmesnim morjem|: grški ~
  29. arhitékt -a m, člov. (ẹ̑) arhitéktka -e ž, člov. (ẹ̑)
  30. arhitektónika -e ž, pojm. (ọ́) ~ gotske katedrale; predavanja iz ~e
  31. arhitektúra -e ž, pojm. (ȗ) sodobna ~; predavati ~o; števn., knj. pog. vpisati se na ~o na oddelek za arhitekturo
  32. arhitektúren -rna -o (ȗ) arhitektúrni -a -o (ȗ) ~a umetnost
  33. arhitektúrno ozirn. prisl. (ȗ) ~ zanimiva gradnja
  34. arhitráv -a m (ȃ) |kamnita preklada|
  35. arhív -a m (ı̑) šolski ~
  36. arhiválije -ij ž mn. (á) |arhivsko gradivo|
  37. arhivár -ja m z -em člov. (á) |uslužbenec| arhivárka -e ž, člov. (á) arhivárjev -a -o (á)
  38. arhivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhivíranje (ı̑) |dati, prenesti v arhiv|: kaj ~ dokumentacijsko gradivo
  39. arhivíst -a m, člov. (ı̑) |strokovnjak| arhivístka -e ž, člov. (ı̑)
  40. arhivístika -e ž, pojm. (í) |veda|
  41. arhivólta -e ž (ọ̑) arhit. |čelna stran loka|
  42. arhívski -a -o (ı̑) ~o gradivo arhívskost -i ž, pojm. (ı̑)
  43. árhont -a m, člov. (ȃ) |uradnik pri starih Grkih|
  44. Ariádna -e [ija] ž, oseb. i. (ȃ) |grška bajeslovna oseba|
  45. ariádnin in Ariádnin -a -o [ija] (ȃ) izobr. ~a nit |rešilno, odrešilno sredstvo|
  46. arianízem -zma [ija] m, pojm. (í); gl. arijanizem
  47. ..aríca ž. prip. obr. (í) prostor, mesto pesmaríca
  48. ..(ar)ica ž. prip. obr. 1. 'nosilka lastnosti' méčarica, úharica, pljúčarica 2. 'vršilnica' štóparica; prim. ..ica
  49. aríden -dna -o; bolj ~ (ı̑) suh, sušen: ~o območje arídnost -i ž, pojm. (ı̑) suhost, sušnost
  50. ..árij m. prip. obr. (á) 1. člov. 'nosilec lastnosti' primárij, ordinárij, impresárij 2. 'prostor, mesto' akvárij, alfabetárij, planetárij 3. 'skupno ime' instrumentárij

   13.651 13.701 13.751 13.801 13.851 13.901 13.951 14.001 14.051 14.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA