Slovenski pravopis 2001

b (12.051-12.100)

zoblikováti -újem dov. zoblikovánje; drugo gl. oblikovati (á ȗ); gl. izoblikovati
zóbliti -im dov. zóbljen -a; zóbljenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ ostre vogale
zóbnica -e ž (ọ̑) zobna jamica: krvavitev iz ~e
zobníca -e ž (í) konjska ~ |torba z zobanjem|
zóbnik -a m (ọ̑) jezikosl. |dental|: zveneči ~
zobník -a m (í) gonilni ~; posušen ~ |rastlina|
zobníkov -a -o (í) ~a velikost; ~o olje
zobnína -e ž, snov. (í) zobovina
zobníški -a -o (ı̑) ~ mehanizem
zóbno.. prvi del podr. zlož. (ọ́/ọ̑) zóbnokorenínski, zóbnoústničen
zóbnokorenínski -a -o (ọ́/ọ̑ı̑) ~a gniloba
zóbnoústničen -čna -o (ọ́/ọ̑ȗ) jezikosl. zóbnoústnični -a -o (ọ́/ọ̑ȗ) ~ glas
zóbnoústničnik -a m (ọ́/ọ̑ȗ) jezikosl. |labiodental|: nezveneči ~
zobo.. prvi del podr. zlož. zobobòl, zobotéhnik, zobotrébec, zobozdravník, zobozdrávstven
zobobòl -ôla in zoboból -a m, pojm. (ȍ ó; ọ̑; ọ̑ ọ́) tableta zoper ~
zobodêr -a in zobodér -a m, člov. (ȇ; ẹ̑) slabš. |zobozdravnik| zobodêrka -e in zobodérka -e ž, člov. (ȇ; ẹ̑) slabš. |zobozdravnica|
zobotéhničen -čna -o (ẹ́) zobotéhnični -a -o (ẹ́) ~ material
zobotéhnik -a m, člov. (ẹ́) spreten ~ zobotéhnica -e ž, člov. (ẹ́) zobotéhničin -a -o (ẹ̑)
zobotéhnika -e ž, pojm. (ẹ́) razvoj ~e
zobotrébčar -ja m z -em člov. (ẹ̑) ribniški ~i zobotrébčarka -e ž, člov. (ẹ̑) zobotrébčarjev -a -o (ẹ̑)
zobotrébec -bca m z -em (ẹ̑) zlomiti ~; oster ~
zobovína -e ž, snov. (í) gniloba v ~i
zobôvje -a s, skup. (ȏ) pravilno razvito ~
zobozdravník -a m, člov. (í) iti k ~u zobozdravníca -e ž, člov. (í) zobozdravníčin -a -o (ı̑)
zobozdravníški -a -o (ı̑) ~ stol
zobozdrávstven -a -o (ȃ) zobozdrávstveni -a -o (ȃ) ~ oddelek
zobozdrávstvo -a s, pojm. (ȃ) šolsko ~
zríban -a -o (ı̑) ~ pod zríbanost -i ž, pojm. (ı̑)
zríbati -am dov. -an -ana (ı̑) kaj ~ repo; poud. ~ ozeble roke s snegom |zdrgniti|; ~ tla
zúbelj -blja m z -em (ú) Iz goreče hiše so švigali ~i; poud.: ~i večerne zarje |prameni|; ~i strasti |močni občutki|
zúbeljček -čka [bə] m (ú; ȗ) manjš.
zúnajblókovski -a -o (úọ̑) ~e države neblokovske države
zvabíti in zvábiti -im dov.; drugo gl. vabiti (í/ı̑/á á) koga/kaj ~ otroka k sebi; poud. ~ nasprotnika v past |prevarati, ukaniti ga|; ~ žival s seboj; poud. zvabiti kaj od koga ~ denar od staršev |izvabiti|
zvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvábljanje (á) koga/kaj ~ ljudi v mesto; ~ otroke k igri; poud. zvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |izvabljati|
zverozóbec -bca m z -em živ. (ọ̑) |izumrli plazilec|
zvestôba -e ž, pojm. (ó) omahovati v ~i gospodarju; prelomiti ~o; trdna ~; zakonska ~; ~ domovini
Zvézna repúblika Jugoslávija -e -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ú ȃ) |evropska država|: v ~i ~i ~i
Zvézna repúblika Némčija -e -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ú ẹ̑) |evropska država|: v ~i ~i ~i
ZZB ZZB-ja tudi ZZB -- [zəzəbə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) Zveza združenj borcev
žába -e ž (á) ~ kvaka; prakt.sp. odvreči smeti v ~o |v smetnjak|; knj. pog. voziti ~o |avtomobil znamke Citroen|; človek ~, ^●človek-žaba |potapljač|; slabš. |človek manjše rasti|; ljubk. naša mala ~ |otrok|; pojm. plavati ~o prsno
žábar -ja m z -em člov. (ȃ) ~i gredo na lov; pomor. žarg. potapljač; slabš. barjanski ~i |prebivalci| žábarjev -a -o (ȃ)
žabaríja -e ž, pojm. (ı̑) poud. |lovljenje žab|
žabáriti -im nedov. -èč -éča; žabárjenje (á ȃ) poud. Zvečer ~ijo |lovijo žabe|
žábarka -e ž (ȃ) |rastlina|
žábarski -a -o (ȃ) ~ lov
žábast -a -o (á) poud. ~a usta; ljubk. Ti žaba ~a |navihan, poreden otrok|
žábasto primer. prisl. (á) poud. ~ odpreti usta
žábček -čka m živ. (ȃ) manjš.; ljubk. |žabji samec|
žábe žáb ž mn. (á ȃ) obleči otroku ~; prakt.sp. (ženske) ~ hlačne nogavice
žábec -bca m z -em živ. (ȃ) poud. |žabji samec|; člov., poud. |potapljač| žábčev -a -o (ȃ) poud.

11.801 11.851 11.901 11.951 12.001 12.051 12.101 12.151 12.201 12.251

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA