Slovenski pravopis 2001
b (12.001-12.050)
-
zíbka -e ž (ı̑) zibelka
-
zíbkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zíbkanje (ı̑) manjš. |zibati|: ~ dojenčka
-
zibljáj -a m z -em (ȃ) ~i ladje
-
zibljív -a -o (í; ı̑ í í) ~ čoln zibljívost -i ž, pojm. (í)
-
Zimbábve -ja m z -em zem. i. (ȃ) |afriška država|: v ~u zimbábvejski -a -o (ȃ) Zimbábvejec -jca m z -em preb. i. (ȃ) Zimbábvejka -e ž, preb. i. (ȃ) Zimbábvejčev -a -o (ȃ)
-
zlatobárven -vna -o (ȃ) ~ cvet
-
zlatozób -a -o (ọ̑; ọ̑ ọ́ ọ́) poud. ~ moški |ki ima zlat(e) zob(e)|
-
zljubíti se in zljúbiti se -i se dov.; drugo gl. ljubiti (í/ı̑/ú/ȗ ú; í/ı̑/ú/ȗ ȗ) komu Ni se mu zljubilo odgovoriti; Če se mu ~i, gre na sprehod
-
zlôba -e ž, pojm. (ó) prizadejati komu kaj iz ~e
-
zlôbec -bca m z -em člov. (ó) neobč. ~ ga je uščipnil zlobnež; olepš. |hudič| zlôbčev -a -o (ó)
-
Zlôbec -bca m z -em oseb. i. (ó) |slovenski pesnik| Zlôbčev -a -o (ó)
-
zlôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ človek; poud. Ima ~ jezik |Rad slabo govori o ljudeh|; zloben do koga ~ ~ sosedov zlôbnost -i ž, pojm. (ó)
-
zlôbnež -a m z -em člov. (ȏ) zlôbnica -e ž, člov. (ȏ) zlôbnežev -a -o (ȏ) zlôbničin -a -o (ȏ)
-
zlôbno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) ~ govoriti, se posmehovati
-
zlokôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) neobč.: ~ kraj grozljiv, neprijeten; ~ namen zloben, hudoben; ~o znamenje slabo, nevarno zlokôbnost -i ž, pojm. (ó) neobč.
-
zlokôbno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) neobč. ~ molčati grozeče, nevarno
-
zlorába -e ž, pojm. (á; ȃ) ~ otrok; ~ položaja; števn. odkrivati ~e
-
zlorábiti -im dov. zlorábljen -a; zlorábljenje (á ȃ) koga/kaj ~ oblast; ~ otroka; ~ predpise; zlorabiti koga/kaj za kaj Zlorabili so jih za vohune; zlorabiti koga/kaj proti komu/čemu ~ avtoriteto proti ljudstvu
-
zlorábljan -a -o (á) ~ ujetnik zlorábljanost -i ž, pojm. (á)
-
zlorábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zlorábljanje (á) koga/kaj ~ oblast; ~ otroke; ~ zaupanje staršev; zlorabljati koga/kaj za kaj ~ jetnike za nevarna dela
-
zlorábljen -a -o (á) ~ mladoletnik; ~a pooblastila zlorábljenost -i ž, pojm. (á)
-
zlóžba -e ž, pojm. (ọ̑) star. komasacija
-
zmobilizírati -am dov. -an -ana; zmobilizíranje (ı̑) koga/kaj ~ rezerviste vpoklicati
-
znabíti verjetn. člen. (í/ı̑) star. morda, mogoče: Ne skrbite, ~ so se kje zadržali
-
znebíti se -ím se dov. znêbi se -íte se; znébil se -íla se, -ít se/-ìt se; (-ít se/-ìt se) (í/ı̑ í) koga/česa ~ ~ dolga; ~ ~ nezaželenega gosta; poud. ~ ~ odvečnih kilogramov |shujšati|
-
znebívati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; znebívanje (í) koga/česa ~ ~ dolgov; ~ ~ vsiljivcev
-
zób 1 -a tudi zób -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -á zób -éma -á -éh -éma; zobjé zób -ém -é -éh -mí (ọ̑; ọ̑ ȃ) ~ ga boli; mlečni ~; ~ brane; ~ od glavnika; poud. Spet ga imajo v ~eh |ga kritično obravnavajo, opravljajo|
-
zób 2 -í ž -i -- -i -jó snov. (ọ̑) krmiti kokoši, konje z ~jo
-
zobáč -a m z -em člov. (á) poud. ~ grozdja |kdor je grozdje|; slabš. |človek z velikimi zobmi|; živ. (kiti) ~i zobati kiti zobáčka -e ž, člov. (á) zobáčev -a -o (á)
-
zobálo -a s, skup. (á) neobč. zobovje: konjsko ~; umetno ~
-
zobánje -a tudi zóbanje -a s, pojm. (ȃ; ọ́) ~ češenj; snov. krmiti konja z ~em
-
zobár -ja tudi zóbar -ja m z -em člov. (á; ọ̑) knj. pog. zobozdravnik: iti k ~u zobárka -e tudi zóbarka -e ž, člov. (á; ọ̑) knj. pog. zobozdravnica zobárjev -a -o tudi zóbarjev -a -o (á; ọ̑) knj. pog.
-
zobárski -a -o tudi zóbarski -a -o (á; ọ̑) knj. pog. ~a služba zobozdravniška
-
zóbast -a -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) ~ kamen
-
zobàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~a žival zobáti -a -o (á) strojn. ~ drog; ~o kolo zobátost -i ž, pojm. (á)
-
zobátec -tca m z -em živ. (ȃ) ujeti ~a; snov. ~ po tržaško
-
zobáti zóbljem tudi zóbati -am in zóbati -ljem nedov. zôblji -íte tudi -aj -ajte in -i -ite, -óč tudi -ajóč, -áje; zôbal -ála tudi -al -ala, zôbat tudi -at, -án -ána tudi -an -ana; zobánje tudi zóbanje; (zôbat tudi -at) (á ọ́; ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) kaj Kokoši ~ejo koruzo; poud. Rad ~e grozdje |jé|
-
zóbčast -a -o (ọ́) ~ list
-
zóbčati -am nedov. -an -ana; zóbčanje (ọ́; ọ̑) kaj ~ rob fotografije
-
zóbček -čka m (ọ́) manjš.; otr. |zob|; ~i v urnem mehanizmu; obrt. ~i pri klekljani čipki
-
zóbčevje -a s, skup. (ọ́) ~ mehanizma
-
zóbec -bca m z -em (ọ́) manjš. ~i znamke; ljubk. njeni beli ~i |zobje|
-
zóbek -bka m (ọ́; ọ̑) manjš.; otr. |zob|
-
zóben -bna -o (ọ́; ọ̑) zóbni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ kamen; ~a jamica; ~a krtačka
-
zóber -bra m živ. (ọ́) |evropsko divje govedo|
-
zobíšče -a s (í) anat. |del čeljusti|
-
zóbiti se -im se tudi zobíti se -ím se nedov. -i se -te se tudi zóbi se -íte se, -èč se -éča se; -il se -ila se tudi -íl se -íla se; zóbljenje tudi zobljênje; (-it se tudi -ít se/-ìt se) (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ı̑ í) neobč. dobivati zobe: Otrok se že ~i
-
zoblačíti se -ím se dov. zobláčil se -íla se; zoblačênje; drugo gl. oblačiti se (í/ı̑ í) Nebo se je zoblačilo; brezos. Čez noč se je zoblačilo
-
zóblati -am dov. -an -ana; zóblanje (ọ̑) kaj ~ desko
-
zoblikován -a -o; bolj ~ (á); gl. izoblikovan
11.751 11.801 11.851 11.901 11.951 12.001 12.051 12.101 12.151 12.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani