Slovenski pravopis 2001

b (11.801-11.850)

  1. zbesnélec -lca [u̯c] m z -em člov. (ẹ̑) poud. |zbesnel človek| zbesnélka -e [u̯k] ž, člov. (ẹ̑) poud. zbesnélčev -a -o [u̯č] (ẹ̑) poud.
  2. zbesnéti -ím dov. zbesnênje; drugo gl. besneti (ẹ́ í) Če mu kdo nasprotuje, ~i; poud. Morje je zbesnelo |postalo zelo razburkano|
  3. zbesníti -ím dov. zbésnil -íla, nam. zbesnít/zbesnìt; drugo gl. besniti (í/ı̑ í) koga/kaj Neustrezno ravnanje ga je zbesnilo
  4. zbetonírati -am dov. -an -ana; zbetoníranje (ı̑) kaj ~ temelje
  5. zbezáti -ám [bə] dov. zbezánje; drugo gl. bezati (á ȃ) koga/kaj ~ kamenček v luknjo; ~ zaspanca s pograda; zbezati koga/kaj iz česa ~ kostanj iz žerjavice izbezati
  6. zbezlján -a -o [bə in be] (á) ~a krava zbezljánost -i [bə in be] ž, pojm. (á)
  7. zbezljáti -ám [bə in be] dov. zbezljánje; drugo gl. bezljati (á ȃ) Živina je zbezljala; knj. pog., poud.: Otroci so zbezljali čez cesto |stekli|; ~ na stara leta |začeti lahkomiselno živeti|
  8. zbežáti -ím dov.; drugo gl. bežati (á í) ~ v gozd; ~ od doma; poud. Čas hitro ~i |mine|
  9. zbíčati -am dov. -an -ana; zbíčanje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ hlapce pokonci; ~ sužnja do krvi prebičati; poud. ~ komu strasti |vzbuditi|
  10. zbijálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ zabojev; natančen met ~a |balinarja| zbijálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) zbijálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  11. zbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zbíjanje (í) kaj ~ deske; ~ krste; poud.: ~ šale |praviti, pripovedovati|; ~ vročino z zdravili |zniževati|; nevtr. ~ pri balinanju
  12. zbír -a m (ı̑) neobč. ~ podatkov zbirka, seznam
  13. zbirálec 1 -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ starin, znamk zbirálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) zbirálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  14. zbirálec 2 -lca m z -em (ȃ) ~ za vodo zbiralnik
  15. zbirálen -lna -o (ȃ) zbirálni -a -o (ȃ) ~a akcija
  16. zbiralíšče -a s (í) iti na ~; ~ potepuhov
  17. zbirálka -e ž (ȃ) Živčne celice so ~e podatkov
  18. zbirálnica -e ž (ȃ) ~ za mleko
  19. zbirálnik -a m (ȃ) plinski, vodni ~; ~ za mleko
  20. zbirálo -a s (á) pomagati si z ~om; snov. dodati vodi ~
  21. zbirálski -a -o [u̯s] (ȃ) ~o delo
  22. zbirátelj -a m z -em člov. (ȃ) zbiralec 1 zbiráteljica -e ž, člov. (ȃ) zbiralka zbiráteljev -a -o (ȃ) zbiráteljičin -a -o (ȃ)
  23. zbiráteljski -a -o (ȃ) ~a vnema zbiralska
  24. zbiráteljstvo -a s, pojm. (ȃ) ~ starin
  25. zbírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zbíranje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ kamenje na kup; ~ otroke okrog sebe; ~ znamke; zbirati kaj za koga ~ denar za ponesrečene zbírati se -am se (í ı̑; ı̑) ~ ~ v kavarni; ~ ~ v skupine, po skupinah; poud. V njem se ~a jeza |kopiči|; Voda se ~a v kanalih
  26. zbíren -rna -o (ı̑) zbírni -a -o (ı̑) ~ jašek; jezikosl. ~o ime skupno ime
  27. zbírka -e ž (ı̑) ~ matematičnih nalog; knjižna, pesniška ~; rač. podatkovna ~
  28. zbírkica -e ž (ı̑) manjš. ~ uhanov
  29. zbírnik -a m (ı̑) fin., rač. podatki v ~u
  30. zbírniški -a -o (ı̑) rač. ~ prevajalnik
  31. zbirokratizíran -a -o; bolj ~ (ı̑) slabš.: ~ državni aparat; postati ~ zbirokratizíranost -i ž, pojm. (ı̑) slabš.
  32. zbirokratizírati -am dov. -an -ana; zbirokratizíranje (ı̑) slabš. koga/kaj ~ državno upravo |uvesti birokratski sistem| zbirokratizírati se -am se (ı̑) slabš. Vodstvo se je zbirokratiziralo |postalo uradniško togo|
  33. zbistrítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ vode
  34. zbistríti -ím dov. zbístril -íla, nam. zbistrít/zbistrìt; drugo gl. bistriti (í/ı̑ í) kaj ~ tekočino; ~ nerešena vprašanja |pojasniti|; poud. zbistriti komu kaj ~ učencem pamet |naučiti jih trezno presojati| zbistríti se -ím se (í/ı̑ í) Voda se je zbistrila
  35. zbít -a -o; bolj ~ (ı̑) ~e deske; ~ splav; ~ sneg; poud. ~ od dela |zelo utrujen| zbítost -i ž, pojm. (ı̑)
  36. zbíti zbíjem dov., nam. zbít/zbìt; zbítje; drugo gl. biti 1 (í ı̑) koga/kaj ~ deske; ~ nasprotnika na tla; poud.: Dolga pot jih je zbila |zelo utrudila|; Voznik je zbil pešca |zadel in poškodoval|; ~ vročino |znižati| zbíti se zbíjem se (í ı̑) Sneg se ~e na cestišču; poud. Z napornim delom se človek ~e |se zelo utrudi|
  37. zblaznèl -éla -o in zblaznél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ človek; poud. ~ od bolečine |ki burno izraža bolečino| zblaznélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  38. zblaznéti -ím dov. zblaznênje; drugo gl. blazneti (ẹ́ í) ~ v zaporu; poud. zblazneti od česa skoraj ~ od strahu |zelo se prestrašiti|
  39. zblázniti -im dov. zbláznjen -a; zbláznjenje (á ȃ) neobč. |spraviti v zmedenost, zmoto|: koga ~ dekle
  40. zblebetáti -ám in zblebetáti -éčem dov.; drugo gl. blebetati (á ȃ; á ẹ́); gl. izblebetati
  41. zbledèl -éla -o in zbledél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ rokopis zbledélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  42. zbledéti -ím dov. zbledênje; drugo gl. bledeti (ẹ́ í) Blago na soncu ~i; poud. Doživetje je že zbledelo |postalo manj prisotno v spominu|
  43. zbledévati -am nedov. -ajóč; zbledévanje (ẹ́) Barve sčasoma ~ajo; poud. Spomini ~ajo |postajajo manj jasni|
  44. zbledíti -ím dov. zblédil -íla, nam. zbledít/zbledìt; zbledênje; drugo gl. blediti (í/ı̑ í) koga/kaj Mesečina je zbledila nebo
  45. zblêkniti -em in zblékniti -em dov. zblêknjen -a in zbléknjen -a (é ȇ; ẹ́ ẹ̑); gl. izblekniti
  46. zblêsti se zblêde se dov.; drugo gl. blesti (é) komu Bolniku se je zbledlo; poud. Od strahu se mu je zbledlo |je postal zmeden, nerazsoden|
  47. zblíza smer. prostor. prisl. (í/ı̑) neobč. od blizu: opazovati, videti kaj ~
  48. zblížan -a -o; bolj ~ (ı̑) ~i ljudje; ~i točki; ~a mnenja zblížanost -i ž, pojm. (ı̑)
  49. zblížati -am dov. -an -ana; zblížanje (ı̑) koga/kaj Skupno delo ju je zbližalo; ~ mnenja o čem; ~ oddaljena predmeta zblížati se -am se (ı̑) z/s kom ~ ~ z dekletom; Na izletu so se zbližali
  50. zbliževálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) Skupno delo je ~o zbliževálni -a -o (ȃ) ~a vloga knjižnega jezika zbliževálnost -i ž, pojm. (ȃ)

   11.551 11.601 11.651 11.701 11.751 11.801 11.851 11.901 11.951 12.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA